Ko se kazalci ob koncu leta srečajo na dvanajstici, se ponovi prizor, ki ga poznajo skoraj povsod po svetu. Ognjemeti razsvetlijo nebo, v ozadju se mešajo vzkliki in čestitke, med množico pa odmeva značilen pok. Odpiranje steklenic penine je postalo tako samoumevno, da se redko vprašamo, zakaj prav to pijačo povezujemo z novoletno nočjo. Odgovor ni preprost in nima opravka le z okusom, temveč z zgodovino, simboliko in družbenimi navadami.
Od koledarskih sprememb do nočnih praznovanj
Začetki novoletnega praznovanja segajo daleč v preteklost. Antični Rim je leto sprva povezoval s prihodom pomladi, kasneje pa je reforma koledarja premaknila začetek leta v januar. Ta sprememba ni vplivala le na štetje dni, temveč tudi na način praznovanja. Ljudje so začeli novo leto dojemati kot simbolni prehod, trenutek, ko se preteklost zapre in prihodnost odpre.
Običaj čakanja do polnoči se je skozi stoletja razširil po Evropi in nato tudi v Severno Ameriko. Zvonjenje cerkvenih zvonov, glasni poki in skupno bdjenje so imeli nalogo, da zaznamujejo prelomnico. Pijača je bila pri tem pomemben del družabnega trenutka, čeprav dolgo časa ni bila omejena na eno samo izbiro.
Različne pijače, en sam namen
V 19. stoletju so bila novoletna praznovanja pisana tudi po tem, kaj se je pilo. Gostitelji so ponujali punče, žgane pijače, vino ali celo brezalkoholne napitke. Penina je bila le ena izmed možnosti in sprva ni imela posebnega statusa. Zvok pokanja zamaškov se je mešal z drugimi hrupi praznovanja, ne da bi imel poseben pomen.
Praznovanje brez družbenih meja
Novoletni večeri so bili pogosto odprti dogodki. Tudi v političnih središčih so vrata ostajala odprta za obiskovalce, ki so želeli skupaj pozdraviti novo leto. Pijača je služila povezovanju in ne razkazovanju, zato penina še ni izstopala.
Kako je penina iz napake postala prestiž?
Penina ni nastala kot načrtovan izdelek. Mehurčki so bili sprva posledica nepopolno nadzorovane fermentacije in so veljali za napako. Šele s časom so vinarji ugotovili, da prav ti mehurčki dajejo pijači živahnost in svežino, ki je ni imelo navadno vino.
Z izboljšanjem tehnik pridelave se je kakovost penine dvignila. Okus je postal bolj uravnotežen, mehurčki pa drobnejši in obstojnejši. Takšna pijača je hitro našla pot na dvorce in v salone, kjer so jo začeli povezovati s slovesnostjo.
Vloga bogatejših slojev
Najprej so penino sprejele kraljeve družine in plemstvo, nato še rastoči meščanski sloj. Pitje penine je postalo znak posebne priložnosti in simbol uspeha. Proizvajalci so to prepoznali in jo začeli oglaševati kot pijačo, primerno za praznike in družinska slavja.
Novo leto kot idealen trenutek
S širjenjem srednjega razreda je penina dobila novo vlogo. Novoletna noč je ponujala popoln oder za izkazovanje okusa in statusa. Steklenica z mehurčki je pomenila, da trenutek ni navaden, temveč nekaj, kar si velja zapomniti.
Ko je navada postala pravilo
Na začetku 20. stoletja so nekateri lokali in restavracije penino povzdignili v osrednjo pijačo novoletne noči. Gostje so jo pili ne zato, ker bi bila edina izbira, temveč zato, ker je ustvarjala občutek posebnosti. Takšni prostori so utrdili povezavo med polnočjo in penino.
Čeprav je kasnejša prepoved alkohola v nekaterih državah tradicijo prekinila, se je po njenem koncu hitro vrnila. Penina je ostala simbol praznovanja, ne glede na to, ali je šlo za prestižno steklenico ali dostopnejšo različico.
Zakaj se tradicija ohranja?
Danes penina ni več znak razkošja za izbrance, temveč skupni imenovalec praznovanja. Mehurčki simbolizirajo gibanje, veselje in nov začetek. Prav zato se zdi naravna izbira ob prehodu v novo leto.
Penina je postala del rituala, ki presega okus. Gre za zvok, gesto in trenutek, ki poveže ljudi okoli mize ali na trgu. V tem smislu ni pomembno, katero penino izberemo, temveč da z njo nazdravimo prihodnosti.
