Odlašanje ni le navada mladih ali zaposlenih v naglici. Pogosto se prikrade tudi v zrelejša leta, ko si želimo več miru, a hkrati od sebe pričakujemo urejen dom, redno gibanje, klice prijateljicam in skrb za zdravje. Opravila se kopičijo, misel nanje postaja težja, začetek pa vedno znova prestavljamo na jutri.
Psihologi odlašanje razumejo kot zaščitni mehanizem. Naloga se zdi prevelika, neprijetna ali preprosto dolgočasna. Možgani zato izberejo lažjo pot, kratkoročno udobje. A dolgoročno to pomeni več stresa in občutka krivde. Obstaja pa preprost pristop, ki ga lahko uporabi vsakdo, ne glede na starost ali življenjski ritem. Imenuje se pravilo ene minute.
Kaj je pravilo ene minute?
Pravilo je preprosto. Če vam neka naloga vzame le minuto, jo opravite takoj. Če vam večja naloga vzbuja odpor, si recite, da jo boste opravljali samo eno minuto. Ne več.
Na prvi pogled deluje preveč enostavno, da bi bilo učinkovito. Toda ravno v tem je njegova moč. Ena minuta je tako kratka, da je možgani ne doživijo kot grožnjo. Začeti postane lažje kot razmišljati o tem, kako težko bo.
Zakaj deluje?
Odlašanje je pogosto povezano s čustvi, ne z dejansko zahtevnostjo naloge. Pranje okna, urejanje omare ali klic zdravniku niso zapleteni postopki. Težava je začetni odpor. Ena minuta obide notranji upor, saj si ne nalagamo popolne izvedbe.
Ko enkrat začnemo, se pogosto zgodi nekaj zanimivega. Telo in um se ogrejeta. Ena minuta hitro postane pet ali deset. Naloga, ki je prej delovala kot breme, dobi realne razsežnosti.
Kako pravilo uporabiti v vsakdanjem življenju?
Za ženske med 55 in 65 let je ta pristop lahko posebej koristen. Obveznosti so drugačne kot v mlajših letih, a niso manj pomembne. Skrb za zdravje, redno gibanje, urejanje dokumentov, ohranjanje socialnih stikov, vse to zahteva energijo.
Pri gospodinjstvu
Če vas čaka pospravljanje kuhinje, začnite z eno minuto brisanja pulta. Če imate kup perila, zložite le nekaj kosov. Pogosto boste nadaljevali, ker ste že v gibanju.
Pri skrbi za zdravje
Gibanje je pogosta točka odlašanja. Obljubite si le eno minuto raztezanja ali hoje po stanovanju. Ta kratka aktivacija pogosto vodi do daljšega sprehoda. Tudi priprava bolj zdravega obroka se lahko začne z eno minuto rezanja zelenjave.
Pri urejanju dokumentov
Papirji na mizi povzročajo nelagodje, a redko jih uredimo v enem zamahu. Ena minuta pregledovanja kuverte ali razvrščanja računov lahko sproži občutek nadzora.
Notranji dialog je ključen
Pomembno je, kako se pogovarjamo sami s seboj. Namesto stavka »Moram vse urediti danes« si recimo »Začela bom za eno minuto«. Takšen pristop zmanjša pritisk in poveča verjetnost, da bomo sploh začeli.
Strokovnjaki za vedenjske spremembe poudarjajo, da so majhni koraki bolj vzdržni kot veliki načrti. Ljudje redko vztrajamo pri drastičnih spremembah. Vztrajamo pa pri tistih, ki ne ogrožajo našega občutka udobja.
Ena minuta in pot do večjega občutka nadzora
Odlašanje pogosto ni znak lenobe, temveč preobremenjenosti. Ena minuta predstavlja most med namero in dejanjem. Ne zahteva popolnosti, zahteva le začetek.
V praksi to pomeni, da lahko vsak dan premaknete nekaj malega. Telefonski klic, ki ga že dolgo odlašate, lahko začnete z zapisom številke. Knjigo, ki jo želite prebrati, odprete in preberete eno stran.
Postopoma se oblikuje nova navada. Ne gre za dramatične spremembe, temveč za drobne premike, ki gradijo samozaupanje. Vsakič, ko nalogo začnete, si dokazujete, da zmorete.
Na dolgi rok pravilo ene minute ne premaga le posameznih opravil, temveč občutek nemoči. In prav to je tisto, kar mnogi iščejo. Ne popoln red, temveč občutek, da imajo dan v svojih rokah.
