Na polici v trgovini so jajca videti kot preprost nakup, v resnici pa pogosto sprožijo isto dilemo: ali so jajca iz proste reje res boljša ali pa kupci predvsem plačamo občutek, da smo izbrali kakovostnejši izdelek. Poleg tega marsikdo kakovost ocenjuje še po rumenjaku. Čim bolj oranžen je, tem boljše naj bi bilo jajce. Tak vtis je razširjen, vendar ni vedno točen.
Pri jajcih se namreč prepletajo trije različni pojmi: način reje, prehranska sestava in videz. To, da je jajce označeno kot prosta reja, še ne pomeni samodejno, da bo vedno prehransko bistveno drugačno od drugih. In tudi temnejši rumenjak ni zanesljiv dokaz, da je jajce bolj zdravo. Potrošnik lahko največ izve iz oznake na jajcu, nekaj pa tudi iz videza lupine in svežine. Barva rumenjaka pri tem pove manj, kot mnogi mislijo.
Kaj v resnici pomeni prosta reja?
V Evropski uniji so jajca označena glede na sistem reje. Pri kodi na jajcu številka 0 pomeni ekološko rejo, 1 prosto rejo, 2 hlevsko rejo in 3 baterijsko oziroma rejo v kletkah. Oznaka prosta reja pomeni, da imajo kokoši dostop do zunanjih površin pod pogoji, ki jih določajo evropska pravila. To je pomemben podatek o načinu reje, ne pa sam po sebi zagotovilo, da bo vsako takšno jajce hranilno občutno boljše od jajca iz drugega sistema.
Kje je razlika, ki jo kupec dejansko opazi?
Razlika je pogosto predvsem v načinu življenja živali in v potrošniški izbiri. Del kupcev prisega na prosto rejo zaradi boljšega počutja kokoši, drugi zaradi okusa. Pri okusu je ocena precej subjektivna, saj nanj vplivajo svežina, prehrana kokoši in tudi način priprave. Nekatera jajca iz proste reje so lahko zelo dobra, vendar to ne pomeni, da bodo v slepem testu vedno izrazito premagala druga kakovostna jajca. Evropska pravila bolj natančno urejajo sledljivost, označevanje in prodajo kot pa obljubo, da bo en sistem reje samodejno pomenil prehransko superiornost.
Barva rumenjaka ni merilo za kakovost
Največji mit ostaja rumenjak. Mnogi verjamejo, da močno oranžen rumenjak pomeni bolj zdravo, bolj domače in bolj hranljivo jajce. V resnici na barvo rumenjaka močno vpliva krma kokoši. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo navaja, da se barva rumenjaka spreminja glede na krmo in tudi pasmo kokoši. Raziskave o pigmentaciji rumenjaka dodatno kažejo, da lahko prehrana z več karotenoidi rumenjak obarva temneje, od svetlo rumenega do izrazito oranžnega.
Zakaj je lahko en rumenjak bledo rumen, drugi pa skoraj oranžen?
Pigmenti v krmi, predvsem karotenoidi in ksantofili, so tisti, ki dajejo rumenjaku barvo. Kokoš, ki je hranjena s krmo z več rumenih ali oranžnih pigmentov, bo znesla jajce s temnejšim rumenjakom. To še ne pomeni, da ima tako jajce avtomatično več beljakovin ali da je v vseh pogledih boljše. Temnejši rumenjak je pogosto predvsem posledica prehrane, ne pa zanesljiv znak višje splošne kakovosti.
Na kaj je pri nakupu pametneje gledati?
Namesto barve rumenjaka je smiselneje pogledati oznako reje, rok uporabe, nepoškodovanost lupine in splošno svežino. EU standardi za jajca določajo pravila glede razvrščanja, označevanja, skladiščenja in prodaje, prav zato, da kupec dobi bolj jasno informacijo o izdelku. Za vsakodnevno uporabo je pomembno tudi pravilno shranjevanje. Varnost in kakovost jajc sta povezani s svežino in ravnanjem po nakupu, ne le z načinom reje.
Kaj si velja zapomniti doma v kuhinji
Jajce iz proste reje je lahko odlična izbira, posebej za kupca, ki mu veliko pomeni način reje živali. Ni pa pošteno trditi, da je vsako takšno jajce samodejno veliko bolj hranljivo ali bolj kakovostno od vsake alternative. Podobno velja za rumenjak. Lep, oranžen videz je privlačen, vendar ni čudežen pečat kakovosti. Pametnejši nakup temelji na oznaki, svežini in zaupanju v izvor.
V času, ko so potrošniki vse bolj pozorni na to, kaj kupujejo, so jajca lep primer, kako hitro nas lahko zavede videz. Rumena ni vedno boljša od svetlejše, dražja izbira pa ni nujno tudi prehransko odločilno drugačna. Včasih največ pove že preprost podatek, natisnjen na lupini.
