Vsako zimo se ponavlja ista zgodba. Ob prvem večjem mrazu in poledenelih pločnikih urgence zabeležijo porast poškodb, zlomov in zvinov. Javnost skoraj samodejno pokaže s prstom na poledico, vremenske razmere in neurejene poti. A zdravstveni delavci in strokovnjaki za gibanje že dolgo opozarjajo, da pravi vzrok za večino zdrsov ni led sam po sebi, temveč kombinacija človeških navad in napačnih odločitev.
Poledica je pogosto le zadnji člen v verigi dejavnikov, ki vodijo do padca. Tisto, kar se zgodi prej, je običajno veliko pomembnejše.
Napačna hoja v zimskih razmerah
Najpogostejši vzrok zdrsa je način hoje. Večina ljudi tudi pozimi hodi enako kot poleti, s hitrimi koraki, dolgim korakom in težiščem telesa pomaknjenim naprej. Na spolzki podlagi takšna hoja hitro postane nevarna.
Pozimi bi morala biti hoja počasnejša, koraki krajši, stopalo pa bolj plosko položeno na tla. Ker tega ne počnemo zavestno, telo reagira prepozno, zdrs pa se zgodi v delčku sekunde.
Zakaj telo ne ujame ravnotežja?
Pri zdrsu ne gre le za izgubo oprijema, temveč tudi za zamik v reakciji. Mišice in živčni sistem potrebujejo nekaj trenutkov, da zaznajo nevarnost in se odzovejo. Če je hoja prehitra ali preveč samozavestna, ta čas preprosto ni dovolj.
Čevlji, ki dajejo lažen občutek varnosti
Velik delež poškodb je povezan z obutvijo. Zimski čevlji pogosto delujejo robustno, a imajo gladke ali otrdele podplate, ki na ledu nimajo pravega oprijema. Še posebej nevarni so čevlji, ki so že nekoliko obrabljeni, saj njihov podplat izgubi strukturo.
Obraba podplata kot skriti dejavnik
Podplat, ki je bil jeseni še sprejemljiv, lahko pozimi postane past. Nizke temperature gumo dodatno utrdijo, oprijem pa se še zmanjša. Tako čevlji, ki se zdijo primerni, v resnici povečujejo tveganje za zdrs.
Podcenjevanje znanega okolja
Zanimivo je, da se največ zdrsov zgodi na mestih, ki jih dobro poznamo. Domače dvorišče, pot do smetnjaka ali pločnik pred blokom delujejo varni, zato smo manj previdni. Prav ta sproščenost pogosto vodi do napačnega koraka.
Na neznanih površinah ljudje običajno hodijo počasneje in bolj zbrano, kar paradoksalno zmanjša tveganje za padec.
Psihološki dejavnik zime
Zima vpliva tudi na zbranost. Mrzlo vreme, debela oblačila in želja, da bi pot opravili čim hitreje, zmanjšajo pozornost. Glava je pogosto že pri naslednji obveznosti, telo pa ostane brez nadzora.
Zakaj zdrs pride nenadoma?
Zdrs redko nastane zaradi ene same napake. Običajno gre za kombinacijo hitre hoje, neprimerne obutve in trenutne nepozornosti. Poledica je le površina, na kateri se vse to pokaže.
Več previdnosti pomeni manj poškodb
Čeprav vremena ne moremo nadzorovati, lahko vplivamo na svoje vedenje. Zmanjšanje hitrosti hoje, večja pozornost in realna ocena razmer so pogosto dovolj, da se izognemo padcu. Poledica bo vsako zimo prisotna, a zdrsi niso neizogibni.
