Vsako obilnejše sneženje ima skoraj enak epilog. Urgente ambulante in zdravstveni domovi beležijo porast poškodb, bolečin v križu, zvitih zapestij in celo resnejših zapletov. Kidanje snega je na videz preprosto opravilo, a za telo predstavlja nenaden in pogosto nepričakovan napor. Zdravniki opozarjajo, da se iste napake ponavljajo iz zime v zimo, ne glede na starost ali telesno pripravljenost ljudi.
Najpogostejše napake pri kidanju snega
Nenaden napor brez ogrevanja
Ena najpogostejših težav je dejstvo, da se ljudje lotijo kidanja brez kakršnekoli priprave. Telo, ki je bilo še pred pol ure v mirovanju, nenadoma obremenimo z dvigovanjem težkih kep snega. Mišice, sklepi in hrbtenica niso ogreti, zato hitro pride do nategov ali ostre bolečine v križu. Zdravniki pogosto poudarjajo, da bi že nekaj minut lahkotnega gibanja pred začetkom bistveno zmanjšalo tveganje za poškodbe.
Nepravilna drža pri dvigovanju snega
Veliko poškodb nastane zaradi napačne tehnike. Ljudje se sklanjajo s povsem ravnim hrbtom, sneg pa dvigujejo sunkovito in z rokami daleč stran od telesa. Takšna drža močno obremeni ledveni del hrbtenice. Posebej nevarno je obračanje trupa z obremenjeno lopato, saj lahko pride do nenadnega zdrsa vretenc ali bolečega vkleščenja živca.
Pretežke lopate in moker sneg
Sneg ni vedno lahek in puhast. Po nekaj urah ali dneh postane moker in težak, kar mnogi podcenjujejo. Ena polna lopata mokrega snega lahko tehta več kilogramov. Zdravniki opažajo, da se ljudje kljub utrujenosti ne ustavijo, temveč nadaljujejo, dokler ne začutijo bolečine. Takrat je pogosto že prepozno in poškodba zahteva daljše okrevanje.
Nevarnost za srce
Manj opazna, a zelo resna težava so srčno-žilni zapleti. Kidanje snega je intenziven napor, pri katerem se hitro dvigne srčni utrip in krvni tlak. Pri ljudeh s prikritimi težavami s srcem lahko takšen napor sproži resne zaplete. Zdravniki po vsakem večjem sneženju opozarjajo, da so tovrstni primeri redkejši, a toliko bolj nevarni.
Predolgo kidanje brez premora
Pogosta napaka je tudi vztrajanje brez vmesnih odmorov. Ljudje želijo delo opraviti čim hitreje, zato ignorirajo znake utrujenosti. Mišice se ob tem izčrpajo, koordinacija se poslabša, poveča pa se tudi možnost zdrsa na poledeneli podlagi. Kratki odmori in počasnejši tempo bi zmanjšali število poškodb, ki jih zdravniki redno beležijo po snežnih dneh.
Previdnost je najboljše zdravilo
Zdravniki se strinjajo, da kidanje snega samo po sebi ni nevarno, če se ga lotimo premišljeno. Pravilna drža, primerna lopata in zavedanje lastnih omejitev lahko preprečijo večino poškodb. Sneženje se ponavlja vsako zimo, zato bi moralo biti tudi zavedanje o tveganjih del vsakdanjih navad.
