Težke zimske jedi zamenjajo solate, sadje, jogurti, hladne priloge, zelenjava z vrta in večji kozarci vode. Na prvi pogled bi morala prebava zadihati. Manj ocvrte hrane, manj težkih omak, več svežine. A veliko ljudi prav ob začetku toplejših dni opazi nasprotno: trebuh je napet, pas hlač tišči, po kosilu se pojavi občutek polnosti, čeprav obrok sploh ni bil velik.
Najpogostejši razlog ni nujno hrana sama, temveč nenadna sprememba. Telo, ki je bilo mesece navajeno na drugačen ritem prehrane, lahko ob hitrem prehodu na velike količine surove zelenjave, sadja, stročnic in polnozrnatih živil reagira z več plini. Med pogostimi vzroki za napihnjenost so plini v prebavilih, nekatera živila in pijače, gazirane napitke ter požiranje zraka med jedjo.
Lahka hrana ni vedno lahka za prebavo
Solata za kosilo zveni idealno, vendar velika skleda surove zelenjave, čebula, paprika, kumare, stročnice in kos polnozrnatega kruha niso vedno najbolj nežna izbira za občutljiv trebuh. Tak obrok je lahko prehransko dober, a prebava z njim opravi več dela, posebej če človek sicer ne uživa veliko vlaknin.
Vlaknine so za zdravje črevesja koristne, vendar se jih je treba navaditi postopno. Nekatere vrste ogljikovih hidratov, med njimi sladkorji, škrob in vlaknine, niso popolnoma prebavljene v želodcu in tankem črevesu, zato jih v debelem črevesu razgrajujejo bakterije, pri tem pa nastajajo plini.
>>> Prehrana za hujšanje: brez teh osnov se izguba kilogramov pogosto hitro ustavi
Ena napaka: preveč vlaknin naenkrat
Težava se pogosto začne z dobrim namenom. Človek se odloči, da bo jedel bolj zdravo, nato pa v enem dnevu močno poveča količino sadja, zelenjave, semen, kosmičev in stročnic. Prebava se na to ne odzove vedno mirno. Napihnjenost, glasno pretakanje, vetrovi in občutek teže so lahko znak, da je bila sprememba prehitra.
Voda ima pri tem večjo vlogo, kakor se zdi
Pri več vlakninah mora biti tudi več tekočine. Če junija jemo več solat in sadja, hkrati pa pijemo premalo vode ali večino dneva nadomeščamo tekočino s kavo, sladkimi pijačami ali gaziranimi napitki, se lahko prebava upočasni. Gazirane pijače dodatno povečajo občutek napetosti, saj v prebavila vnesejo plin. Pri zmanjševanju napihnjenosti zdravniki svetujejo počasnejše hranjenje in omejevanje gaziranih pijač, ker sproščajo ogljikov dioksid.
Pomaga počasnejši prehod, ne stroga prepoved
Rešitev ni v tem, da bi se odpovedali solatam, sadju ali polnozrnatim živilom. Bolj pametno je, da prebavi damo nekaj dni časa. Surovo zelenjavo lahko deloma zamenjamo s kuhano ali pečeno, stročnice dodajamo v manjših količinah, sadje razporedimo čez dan, namesto da ga pojemo veliko po glavnem obroku. Pomaga tudi počasnejše žvečenje, mirnejši obrok in kratek sprehod po kosilu.
Pri pogosti napihnjenosti je dobro opazovati, katera živila povzročajo največ težav. Nekaterim ne ustrezajo mlečni izdelki, drugim čebula, fižol, jabolka, sladila ali pšenica. Če napihnjenost spremljajo bolečine, driska, zaprtje, kri v blatu, hujšanje ali dolgotrajne težave, je potreben posvet z zdravnikom.
Junijski krožnik naj bo svež, vendar ne prenagljen
Lažja prehrana lahko telesu koristi, vendar prebava ne mara nenadnih skokov. Najboljši junijski krožnik ni nujno največja solata v skledi, temveč obrok, ki je svež, zmeren in razporejen čez dan. Več zelenjave, več sadja in več vlaknin je dobra odločitev, če jo spremljajo voda, počasno žvečenje in nekaj potrpežljivosti. Trebuh pogosto ne nasprotuje zdravi hrani, temveč hitrosti, s katero mu jo ponudimo.
