Po praznikih se stanovanje navidezno umiri. Okrasje izgine, obiski se razredčijo, ritem dneva se počasi vrača v stare tirnice. Na prvi pogled je vse tako, kot mora biti. Pa vendar marsikdo v teh dneh opazi nenavaden občutek. Težo v prostoru, rahlo razdražljivost, utrujenost, ki je ne more pripisati le hrani ali pomanjkanju gibanja.
Gre za nekaj zelo vsakdanjega. Tako samoumevnega, da o njem redko razmišljamo. Prav zato ostane spregledano.
Prostor po praznikih ni več isti
Med prazniki stanovanje živi drugače. Več ljudi pomeni več toplote, več kuhanja, več vonjav in več zvokov. Okna so pogosto zaprta, ogrevanje deluje neprekinjeno, zrak se zadržuje. Vse to se nalaga postopoma, brez očitnega preloma.
Po praznikih se življenje umiri, a prostor tega prehoda ne naredi samodejno. Kar se je v tednih nabrala v ozadju, ostane prisotno. Nevidno, a zaznavno. Telo to pogosto začuti prej kot razum.
Zakaj občutek ni vedno povezan z utrujenostjo?
Veliko ljudi po praznikih svoje počutje razloži s prehrano ali s prehitro vrnitvijo v obveznosti. Del razlage je tam, a ne celotna. Prostor, v katerem preživimo največ časa, ima pri tem večjo vlogo, kot si priznamo. Zrak, svetloba in splošna atmosfera vplivajo na zaznavanje dneva. Ne kot dramatičen dejavnik, temveč kot stalno ozadje, ki oblikuje razpoloženje. Če se to ozadje ne spremeni, telo ostane v nekakšnem podaljšanem prazničnem stanju, čeprav urnik že zahteva drugačen tempo.
Tihi vplivi, ki jih ne povezujemo s stanovanjem
Občutek teže, rahla otopelost ali pomanjkanje zbranosti se pogosto pojavijo brez jasnega vzroka. Ker nimajo neposredne povezave z enim dogodkom, jih hitro odpišemo. A prav ta razpršenost je značilna za vplive prostora.
Stanovanje po praznikih nosi sledove obdobja, ki je bilo intenzivno, a prijetno. Prehod nazaj v običajnost zahteva več kot le pospravljanje vidnih stvari. Gre za spremembo občutka, ne videza.
Zakaj to opazimo šele čez nekaj dni?
Prvi dnevi po praznikih so pogosto polni opravkov. Šele ko se tempo nekoliko umiri, postane jasno, da nekaj ne deluje povsem usklajeno. Ne gre za velik problem, temveč za subtilno nelagodje, ki se vleče iz dneva v dan. Takšni občutki so značilni prav za čas po praznikih. Ne zato, ker bi bilo z nami kaj narobe, temveč ker prehodi niso vedno takojšnji.
Prostor je ogledalo obdobja
Stanovanje ni le prostor pohištva in sten. Je odsev obdobij, ki jih živimo. Prazniki pustijo sled, tudi ko jih pospravimo. In prav ta sled je pogosto tista stvar, ki jo skoraj vsi spregledamo. Ne opazimo je takoj. A jo začutimo.
