Marec na vrtu: katera prva divja zelišča nabrati za spomladansko energijo

Koprive
Koprive

Marec na vrtu in ob robovih poti pogosto prinese prvi občutek, da se sezona zares premika. Zemlja še ni povsem topla, drevesa se šele prebujajo, med travo pa se že pokažejo rastline, ki jih številni poznajo iz otroštva, danes pa jih znova odkrivajo tudi zaradi kuhinje. Prav zgodnja divja zelišča imajo posebno privlačnost: niso le sezonska, ampak v jedilnik prinesejo izrazit okus, svežino in občutek prvega pravega pomladnega krožnika. V Sloveniji raste veliko samoniklih užitnih rastlin, najpogosteje pa ljudje zgodaj spomladi posežejo po regratu, koprivi in čemažu.

Prvi favoriti zgodnje pomladi

Regrat ostaja med najbolj prepoznavnimi spomladanskimi nabirkami. Mladi listi so primerni za solate, juhe in tople priloge, pri tej rastlini pa je užiten velik del rastline. V ameriškem zavodu Cleveland Clinic navajajo, da so užitni listi, korenine in cvetovi, medtem ko je steblo zelo grenko in manj uporabno. Mladi listi so praviloma nežnejši in manj grenki kot pozneje v sezoni, zato je prav zgodnja pomlad najboljši trenutek za nabiranje.

Kopriva ni le za čaj

Kopriva je ena najbolj podcenjenih pomladnih rastlin. Mnogi jo opazijo šele zaradi pekočega dotika, v kuhinji pa je lahko zelo uporabna, če jo pravilno pripravimo. Strokovnjaki opozarjajo, da jo je treba oprati in termično obdelati, saj se šele potem odstranijo dražeče dlačice. V praksi je odlična za juhe, priloge, nadeve ali kot zamenjava za špinačo. Prav marec je primeren čas za mlade vršičke, ki so nežnejši in okusnejši.

Čemaž zahteva največ previdnosti

Čemaž je med najbolj iskanimi divjimi spomladanskimi rastlinami, a tudi med tistimi, pri katerih je potrebna največja natančnost. Prepoznaven je po značilnem vonju po česnu, vendar Clinic opozarjajo, da ga je treba zanesljivo ločiti od strupenih podobnih rastlin, posebej od šmarnice. Nabiralci naj zato trgajo le tisto, kar res dobro poznajo. V kuhinji je čemaž priljubljen za pesto, namaze, juhe in dodatek jajčnim jedem.

Kje nabirati in čemu se izogniti?

Pri divjih zeliščih ni odločilno le, kaj naberemo, ampak tudi kje. Strokovni nasvet je preprost: rastlin ne nabiramo ob prometnih cestah, parkiriščih ali na površinah, ki so lahko onesnažene z izpuhi, prahom ali škropivi. Strokovnjaki posebej priporoča območja, ki so manj obremenjena s prometom in človeško dejavnostjo, obenem pa opozarja, da je treba poznati tudi lokalna pravila nabiranja. V domačem okolju velja še en dodaten previdnostni ukrep: ničesar ne nabiramo na površinah, za katere ne vemo, ali so bile škropljene.

Pomladni krožnik naj bo predvsem varen

Divja zelišča so lahko lep začetek nove sezone, a dobra nabiralniška praksa se začne pri prepoznavanju rastlin, ne v ponvi. Najboljši izbor za marec so zato preproste, prepoznavne in preverjene vrste, ki jih zlahka vključimo v vsakdanjo kuhinjo. Regrat za solato, kopriva za juho in čemaž za namaz so trije klasični primeri, s katerimi si lahko človek ustvari občutek prve prave pomladi na krožniku. Prav ta stik med vrtom, naravo in kuhinjo je eden najlepših razlogov, da marec za številne ni le mesec dela na gredah, ampak tudi mesec prvega nabiranja.

Morda bi vas zanimalo tudi

Prehrana, zdravje
Privacy Overview

This website uses cookies so that we can provide you with the best user experience possible. Cookie information is stored in your browser and performs functions such as recognising you when you return to our website and helping our team to understand which sections of the website you find most interesting and useful.