Maj zna biti varljiv. Zjutraj še iščemo jakno, popoldne pa nas sonce ujame na vrtu, sprehodu, tržnici ali med opravki. Prav zato mnogi v tem mesecu pijejo manj vode, kot bi jo telo potrebovalo. Žeja se ne oglasi vedno glasno. Pogosto najprej pride kot utrujenost, rahel glavobol, suha usta, slabša zbranost ali nenavadna želja po sladkem.
Blaga dehidracija ni nekaj, kar se zgodi samo sredi poletnega vročinskega vala. Pojavi se lahko že maja, posebno pri starejših, ljudeh z bolj občutljivo prebavo, tistih, ki veliko delajo na vrtu, jemljejo določena zdravila ali se preprosto navadijo dan začeti s kavo, nadaljevati z opravki in šele zvečer ugotoviti, da so popili komaj kozarec ali dva vode.
Prvi znaki, da telo potrebuje več tekočine
Telo ima natančne načine opozarjanja, a jih pogosto zamenjamo za utrujenost, stres ali posledico slabega spanca. Eden prvih znakov je suhost v ustih, ki se lahko pojavi že pred pravo žejo. Sledi lahko rahlo zategovanje v glavi, občutek težkih oči, slabša koncentracija ali nenadna razdražljivost.
Pogost signal je tudi temnejši urin. Svetlo rumena barva navadno pomeni, da je tekočine dovolj, temno rumena pa je opozorilo, da telo varčuje z vodo. Pomemben znak je še redkejše uriniranje. Če človek več ur ne gre na stranišče, čeprav je aktiven, je to lahko preprost, a zgovoren namig.
>> Kako poslušati telo pri prehrani
Utrujenost, ki ni vedno posledica dela
Maj prinese več gibanja, več vrtnarjenja, več posedanja na soncu in več prehodov iz hladnih prostorov na toplo ulico. Telo pri tem porablja tekočino tudi brez izrazitega potenja. Prav zato se lahko pojavi utrujenost, ki ni sorazmerna z naporom. Nekdo je bil le uro na vrtu, pa se počuti, kot bi delal ves dan.
Premalo tekočine vpliva tudi na prekrvavitev in uravnavanje telesne temperature. Pri občutljivejših ljudeh se lahko pojavijo vrtoglavica, občutek šibkosti ali rahla slabost. Posebno pozorni naj bodo starejši, saj se občutek žeje z leti pogosto zmanjša.
Kava, čaj in sokovi niso vedno dovolj
Veliko ljudi je prepričanih, da tekočino nadomestijo že s kavo, sladkim sokom ali kozarcem vina ob kosilu. Del tekočine se res šteje, a voda ostaja najbolj zanesljiva izbira. Sladke pijače lahko povečajo vnos kalorij, zelo sladki sokovi pa pri nekaterih povzročijo še več žeje. Alkohol dodatno obremeni telo, posebno ob toplejših dneh.
Kava pri zmernem uživanju ni prepovedana, vendar ne sme postati edini jutranji vir tekočine. Dobra navada je preprosta: ob prvi kavi naj bo na mizi še kozarec vode. Enako velja po sprehodu, delu na vrtu, nakupovanju ali daljšem sedenju v avtomobilu.
Koliko vode je dovolj?
Enotne številke ni mogoče določiti za vsakogar. Potrebe so odvisne od starosti, telesne teže, zdravil, bolezni, gibanja, hrane in vremena. Praktično pravilo pa je uporabno: piti je treba večkrat po malo, še preden se pojavi močna žeja. Pri starejših in ljudeh s srčnimi, ledvičnimi ali drugimi kroničnimi boleznimi je glede količine tekočine smiselno upoštevati navodila zdravnika.
Koristen trik je steklenica na vidnem mestu. V kuhinji, na pisalni mizi, ob postelji ali v torbi. Voda naj ne bo projekt za večer, temveč spremljevalka dneva. Pomagajo tudi živila z veliko vode, kot so jagode, kumare, zelena solata, paradižnik, lubenica in juhe, vendar sama hrana ne nadomesti rednega pitja.
Majsko pravilo za boljše počutje
Najboljši znak dobre hidracije ni popolna disciplina, temveč stabilno počutje: manj glavobolov, manj popoldanske otopelosti, boljša zbranost in lažji občutek v telesu. Voda ne rešuje vseh težav, vendar je ena najpreprostejših navad, ki jih lahko uredimo takoj.
Maja se telo šele prilagaja toplejšim dnevom. Prav zato je pametno poslušati drobne signale, preden postanejo močnejši. Suha usta, temen urin, utrujenost, glavobol in vrtoglavica niso podrobnosti, ki jih je treba ignorirati. Pogosto so le tih opomnik, da telo potrebuje nekaj zelo osnovnega: kozarec vode, počitek v senci in manj hitenja skozi dan.
