Januar je mesec, ko večina časa preživimo v zaprtih prostorih. Ogrevanje deluje neprekinjeno, okna ostajajo zaprta, zunaj je mraz, megla ali temperaturni obrat. Prav v tem obdobju je kakovost zraka v stanovanjih pogosto najslabša v celotnem letu, posledice pa se kažejo na dihalih, koži, spanju in splošnem počutju. Težava ni le v zunanjem onesnaženju, temveč predvsem v tem, kaj se dogaja z zrakom med štirimi stenami.
Suh zrak kot prva in največja težava
Ogrevanje močno zniža relativno vlažnost zraka, kar ima neposreden vpliv na telo.
Kako nizka vlaga vpliva na zdravje
Zrak v ogrevanih prostorih ima januarja pogosto manj kot 30 odstotkov vlage. Sluznice v nosu in grlu se izsušijo, kar oslabi naravno obrambo pred virusi in bakterijami. Pojavijo se pekoče oči, suh kašelj, razdražena koža in občutek utrujenosti, tudi če dovolj spimo.
Zakaj telo to občuti prav pozimi?
Poleti zrak naravno vsebuje več vlage, pozimi pa hladen zunanji zrak že sam po sebi zadrži manj vodne pare. Ogrevanje ga dodatno izsuši, zato se težave v notranjih prostorih najbolj izrazijo prav januarja.
Kopičenje onesnaževal v zaprtih prostorih
Zrak v stanovanju ni sestavljen le iz kisika in dušika. V njem se zadržujejo številni nevidni delci.
Prašni delci in kemikalije
V januarju se v zraku kopičijo prašni delci iz zunanjega okolja, zlasti v mestih z individualnimi kurišči. Temu se pridružijo hlapi čistil, osvežilcev zraka, sveč, kuhanja in celo pohištva. Ker prezračevanje ni redno, se koncentracije teh snovi postopoma zvišujejo.
Vpliv na dihala in glavobole
Dolgotrajno bivanje v takšnem okolju poveča tveganje za draženje dihalnih poti, glavobole in slabšo zbranost. Še posebej občutljivi so otroci, starejši in ljudje z astmo ali alergijami.
Prezračevanje, ki ga je januarja najmanj
Eden ključnih razlogov za slab zrak je preprosta navada, ali bolje rečeno njeno pomanjkanje.
Zakaj okna ostajajo zaprta?
Zaradi mraza, toplotnih izgub in hrupa večina ljudi pozimi zrači redkeje in krajši čas. Stanovanja se zaprejo v lasten mikroklimat, ki se sčasoma poslabšuje.
Kratko in intenzivno zračenje kot rešitev
Odprta okna za nekaj minut večkrat na dan bistveno izboljšajo kakovost zraka, ne da bi ohladili stene ali pohištvo. Težava ni v izgubi toplote, temveč v prepričanju, da je zračenje pozimi nepotrebno.
Ogrevalni sistemi in njihov vpliv
Na kakovost zraka vpliva tudi način ogrevanja.
Radiatorji, talno gretje in peči
Radiatorji dvigujejo prah, talno gretje pospešuje izsuševanje zraka, peči na trda goriva pa lahko prispevajo dodatne delce. Ne glede na sistem velja, da ogrevanje brez ustreznega prezračevanja vedno poslabša zračne razmere.
Slabo vzdrževani sistemi
Zamašeni filtri, nečiščeni zračniki in redko servisirane naprave povečujejo količino onesnaževal v prostoru. Januar je mesec, ko se te pomanjkljivosti najbolj izrazijo.
Zakaj januar izstopa bolj kot december ali februar?
December pogosto vključuje več zračenja zaradi obiskov in peke, februar pa prinese prve znake otoplitve. Januar je običajno najbolj zaprt, statičen in energetsko obremenjen mesec, kar se neposredno odraža v kakovosti zraka.
Kako izboljšati zrak v stanovanju?
Rešitve niso zapletene, zahtevajo pa doslednost.
Osnovni ukrepi
Redno kratko zračenje, vzdrževanje vlažnosti med 40 in 50 odstotki ter zmerna uporaba čistil in dišav bistveno izboljšajo razmere. Pomaga tudi čiščenje prahu z vlažno krpo in redno sesanje.
Dolgoročne izboljšave
Vlažilniki zraka, sobne rastline in redni pregledi ogrevalnih sistemov zmanjšujejo negativne učinke ogrevanja. Pomembno je tudi zavedanje, da zrak v stanovanju ni samoumevno čist.
Zakaj na kakovost zraka pogosto pozabimo
Zrak nima vonja, barve ali oblike, zato njegovega slabšanja ne zaznamo takoj. Januar pa je mesec, ko telo začne kazati znake obremenitve. Prav ti znaki so pogosto prvi in najzanesljivejši opozorilni sistem, da zrak, ki ga dihamo, ni takšen, kot bi moral biti.
