Napihnjenost, počasnejše odvajanje ali mehkejše blato po dopustu niso nič nenavadnega. Potovanja spremenijo ritem spanja, čas obrokov in izbiro hrane, pogosto pa prinesejo tudi več restavracijskih jedi, alkohola ter manj običajne zelenjave in polnovrednih žit. Pri blažjih težavah lahko pomaga nekaj dni rednih, preprosteje sestavljenih obrokov, dovolj tekočine in postopna vrnitev vlaknin. Poseben “detox” ni potreben.
Človeška prebava se odziva na celoten dnevni ritem. Pozni zajtrki, velika večerja ob desetih zvečer, manj gibanja ali dolgo sedenje v avtomobilu lahko vplivajo na odvajanje, tudi če na krožniku ni bilo nič izrazito nenavadnega.
Prebavo spremeni celoten dopustniški ritem
Hotelski zajtrki, hitra kosila in večerje v restavracijah so pogosto bolj mastni, slani ter obilni od domačih obrokov. Mastna hrana lahko pri nekaterih upočasni praznjenje želodca in okrepi občutek polnosti. Večje porcije hkrati pomenijo več dela za prebavila.
Druga težava je lahko manj vlaknin. Na dopustu sveže sadje, zelenjavo, stročnice in polnozrnata živila pogosto zamenjajo bel kruh, pekovski izdelki, meso, siri ter sladice. Ob manjši količini tekočine in gibanja se lahko pojavi zaprtje.
Nasprotno lahko nenadna velika količina sadja, solate ali stročnic po vrnitvi domov povzroči napenjanje. Količino vlaknin povečujte postopoma, saj jih mora prebava znova sprejeti brez večje količine plinov in nelagodja.
Alkohol, kava in gazirane pijače pustijo svojo sled
Več alkohola lahko vpliva na hidracijo in razdraži prebavila. Tudi več kave kot običajno lahko pospeši odvajanje ali okrepi zgago, gazirane pijače pa v prebavila prinesejo dodaten plin.
Po vrnitvi zato ni treba uvesti strogega režima. Alkohol za nekaj dni izpustite, količino kave vrnite na običajno raven, gazirane pijače pa zamenjajte z vodo ali nesladkanim čajem. Če ste na poti pili zelo malo, tekočino nadomeščajte enakomerno čez dan, ne z več litri naenkrat.
Jedilnik naj bo preprost, vendar še vedno raznolik
Za zajtrk lahko izberete ovseno kašo, navaden jogurt s sadjem ali polnozrnat kruh z manj mastnim namazom. Kosilo naj sestavljajo kuhana zelenjava, riž, krompir ali drugo žito ter zmerna porcija rib, jajc, pustega mesa ali stročnic. Juha je dobra možnost, če vam ustreza mehkejši in manj masten obrok.
Ni treba jesti samo prepečenca in riža, če nimate driske ali slabosti. Prav tako ni potrebno stradanje. Redni, nekoliko manjši obroki pomagajo telesu znova vzpostaviti običajen ritem, medtem ko izpuščanje hrane pogosto vodi v večerno prenajedanje.
Fermentirana živila, kot so jogurt, kefir ali kislo zelje, lahko vključite, če jih že sicer dobro prenašate. Niso pa obvezno zdravilo za prebavo. Enako velja za probiotike in prehranska dopolnila, ki jih ni smiselno kupovati samo zato, ker je bil dopustniški jedilnik drugačen.
Pomagata tudi vsakodnevni sprehod in vrnitev k približno enakemu času obrokov. Spremembe uvajajte postopoma in opazujte, ali se prebava v nekaj dneh umirja.
Vsaka težava po potovanju ni posledica hrane
Vztrajna ali močna driska po vrnitvi iz tujine lahko kaže na okužbo in je ne obravnavamo kot običajno posledico dopusta. Zdravniški nasvet je potreben ob krvavi driski, visoki temperaturi, znakih dehidracije, nenamernem hujšanju, močni bolečini ali težavah, ki ne izzvenijo.
Posebej previdni naj bodo starejši, majhni otroci, nosečnice in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom. Pri običajni spremembi ritma pa je najboljši začetek precej preprost: voda, redni obroki, postopno več vlaknin in nekaj dni brez prehranskih skrajnosti.
