Avgustovski krožniki so pogosto polni svežega paradižnika, kumar, paprike, fižola, sliv, grozdja in drugega sezonskega pridelka. Takšna prehrana je lahko zelo kakovostna, vendar lahko večja količina vlaknin in nekaterih težje prebavljivih ogljikovih hidratov naenkrat povzroči občutek napetosti, glasno pretakanje po črevesju in več vetrov. Razlog ni nujno bolezen ali prehranska intoleranca. Pogosto gre preprosto za velik obrok, hitro prehranjevanje ali nenadno spremembo jedilnika.
Nekaj plinov v prebavilih je normalen pojav. Nastanejo zaradi pogoltnjenega zraka in delovanja črevesnih bakterij, ki razgrajujejo neprebavljene dele hrane. Težava postane pomembnejša, kadar se napihnjenost ponavlja, je boleča ali ovira običajne dnevne dejavnosti.
Avgustovski krožnik je lahko prevelik zalogaj
Sveža zelenjava in sadje sta zaželena dela uravnotežene prehrane, vendar več ni vedno bolje. Velika skleda solate, več kosov sadja in porcija stročnic v istem obroku lahko pri občutljivi prebavi povzročijo precej neprijetnosti. To še ne pomeni, da je treba ta živila črtati z jedilnika.
Smiselno je najprej zmanjšati količino in jo razporediti čez dan. Del surove zelenjave lahko zamenjate s kuhano ali pečeno. Sadje pojejte v manjši porciji in opazujte, ali vam bolj ustreza kot velika skleda sadne solate takoj po kosilu.
Fižol, leča in čičerika vsebujejo vlaknine ter ogljikove hidrate, ki jih bakterije v debelem črevesu fermentirajo. Če stročnic ne jeste pogosto, začnite z manjšo porcijo. Konzervirane stročnice je priporočljivo odcediti in sprati, suhe pa pred kuhanjem ustrezno namočiti.
Ni vedno krivo posamezno živilo
Gazirane pijače neposredno prinašajo plin v prebavila. Napihnjenost lahko okrepi tudi pitje po slamici, žvečenje žvečilnega gumija ter govorjenje med jedjo, saj ob tem pogoltnemo več zraka.
Pomembna je tudi hitrost prehranjevanja. Kosilo, pojedeno v nekaj minutah, je pogosto večje, hrana pa slabše prežvečena. Poskusite odložiti pribor med grižljaji in obrok podaljšati vsaj toliko, da se vam ni treba namenoma ustavljati zaradi občutka prenapolnjenosti.
PREBERI ŠE: Zaradi vročine nimate apetita? To ni varen način hujšanja
Najprej spremenite način obroka, ne celotne prehrane
Občasna napihnjenost po obilnem kosilu običajno ne zahteva stroge diete. Za nekaj dni poskusite manjše porcije, počasnejše prehranjevanje in negazirano pijačo. Po jedi lahko pomaga miren sprehod, tesna oblačila in ležanje takoj po kosilu pa pogosto povečajo nelagodje.
Ne odstranjujte hkrati mleka, glutena, sadja, stročnic in druge hrane. Takšen pristop oteži ugotavljanje povezave ter lahko brez razloga osiromaši jedilnik. Koristneje je voditi kratek dnevnik, v katerega zapišete sestavo in velikost obroka, hitrost prehranjevanja ter čas pojava težav.
Spremenite le eno stvar naenkrat. Najprej denimo zamenjajte gazirano pijačo z vodo. Naslednji dan zmanjšajte porcijo surove zelenjave ali sadja. Tako boste lažje opazili, ali težavo sproža količina, kombinacija živil ali način prehranjevanja.
Kdaj napihnjenost ni več običajna?
Običajno napenjanje se pojavi po obroku in v nekaj urah postopoma popusti. Zdravniški nasvet je smiseln, če se težave pojavljajo redno, ne izzvenijo ali jih spremljajo vztrajna bolečina, ponavljajoča se driska oziroma zaprtje, nenamerno hujšanje ali kri v blatu.
Nenadna močna bolečina, bruhanje, vročina, izrazito otečen trebuh ali nezmožnost odvajanja blata in plinov zahtevajo hitrejšo zdravstveno presojo. Posamezen neprijeten obrok še ni diagnoza, ponavljajočega se vzorca pa ni dobro pojasnjevati samo s sezonskim sadjem ali zelenjavo.
