Krvni tlak se zjutraj naravno nekoliko zviša, saj se telo pripravlja na prebujanje in dnevne aktivnosti. Toda če doma več dni zapored izmerite povprečne vrednosti 135/85 mmHg ali več, je to lahko znak povišanega krvnega tlaka. Posebno pozornost zahtevajo zelo visoke vrednosti, predvsem če jih spremljajo bolečine v prsih, težko dihanje ali motnje vida.
Jutranji krvni tlak je pomemben pokazatelj zdravja srca in ožilja. Nekateri ljudje imajo namreč čez dan povsem sprejemljive vrednosti, zjutraj pa jim tlak izraziteje naraste.
Zakaj je krvni tlak zjutraj višji?
Med spanjem se krvni tlak pri večini ljudi zniža. Proti jutru začne telo sproščati več hormonov, ki povečajo budnost in aktivnost živčnega sistema. Srce začne delovati nekoliko hitreje, krvni tlak pa naraste.
Takšen porast je običajen. Težava nastane, kadar je zvišanje pretirano ali krvni tlak ostaja visok dlje časa.
Na jutranje vrednosti lahko vplivajo tudi slab spanec, stres, večerno uživanje alkohola, preveč soli v prehrani in nekatera zdravila.
Posebej pomembna je spalna apneja, motnja, pri kateri med spanjem prihaja do ponavljajočih se prekinitev dihanja. Nanjo lahko opozarjajo glasno smrčanje, jutranji glavoboli in izrazita dnevna zaspanost.
Pri ljudeh, ki že jemljejo zdravila za zniževanje krvnega tlaka, so visoke jutranje vrednosti lahko znak, da zdravljenje ne zagotavlja ustreznega nadzora skozi vseh 24 ur.

Katere vrednosti so previsoke?
Pri domačih meritvah je pomembno predvsem povprečje več pravilno opravljenih meritev, ne posamezna številka.
| Krvni tlak | Kaj pomeni |
|---|---|
| Pod 120/70 mmHg | Ni povišan, če sta obe vrednosti pod mejo |
| 120–134 oziroma 70–84 mmHg | Zvišan glede na evropsko razvrstitev |
| 135/85 mmHg ali več | Povprečje domačih meritev kaže na hipertenzijo |
| Nad 180 sistolični in/ali nad 120 diastolični | Zelo visok tlak, potrebna je takojšnja ponovna meritev in hitra zdravstvena presoja |
Evropske smernice za leto 2024 določajo, da je meja za hipertenzijo pri domačih meritvah povprečje 135 mmHg za zgornji oziroma 85 mmHg za spodnji tlak.
Če izmerite vrednost nad 180 sistoličnega ali nad 120 diastoličnega tlaka, meritev po vsaj minuti ponovite. Če ostaja tako visoka, takoj poiščite zdravniški nasvet, tudi če nimate simptomov.
Ob bolečinah v prsih, hudem glavobolu z nevrološkimi težavami, težkem dihanju, motnjah govora, vida ali nenadni oslabelosti nemudoma pokličite 112. Ne čakajte, da se tlak sam zniža.
Kako pravilno izmeriti jutranji krvni tlak?
Merjenje opravite zjutraj pred zajtrkom, kavo in zdravili za krvni tlak, vendar ne takoj po prebujanju.
Pred meritvijo pet minut mirno sedite. Hrbet naj bo naslonjen, stopala na tleh, roka pa podprta v višini srca. Uporabljajte ustrezno velik nadlaktni merilnik.
Opravite dve meritvi v razmiku ene do dveh minut. Enako ponovite zvečer, rezultate pa zapisujte vsaj tri, najbolje sedem dni.
Če je jutranji tlak pogosto previsok, se z zdravnikom pogovorite o nadaljnjih preiskavah ali prilagoditvi zdravljenja. Odmerkov in časa jemanja zdravil ne spreminjajte sami.
Zdravnik lahko po potrebi priporoči tudi 24-urno merjenje krvnega tlaka, ki pokaže, kaj se dogaja ponoči in v zgodnjih jutranjih urah. Takšna preiskava pomaga razlikovati običajen jutranji porast od slabo urejenega krvnega tlaka.
