Ljudje med 65. in 74. letom starosti so v analizi življenjskih navad slovenske klinike Carpe Diem Longevity dosegli najboljše rezultate na področju zdrave dolgoživosti. Takoj za njimi so se uvrstili starejši od 75 let, najslabše pa sodelujoči med 55. in 64. letom, torej generacija, ki se približuje upokojitvi.
Ugotovitve temeljijo na 311 izpolnjenih spletnih vprašalnikih in niso reprezentativne za slovensko prebivalstvo. Kljub temu odpirajo zanimivo vprašanje, zakaj imajo nekateri starejši ljudje bolj urejene življenjske navade kot tisti, ki so od njih deset ali dvajset let mlajši.
Najslabši rezultati tik pred upokojitvijo
V kliniki Carpe Diem Longevity so analizirali odgovore ljudi, ki so izpolnili njihov spletni vprašalnik za oceno življenjskega sloga, povezanega z dolgoživostjo.
Najvišjo skupno oceno je dosegla starostna skupina od 65 do 74 let. Presenetljivo so se dobro odrezali tudi sodelujoči, starejši od 75 let.
“Morda je še bolj presenetljivo, da so takoj za njimi še starejši, torej tisti nad 75. letom starosti. V najslabšem položaju za zdravo dolgoživost pa je z življenjskimi obveznostmi zelo obremenjena generacija pred upokojitvijo, torej ljudje med 55 in 64. letom starosti,” je poudarila kardiologinja in vodja klinike Mirjana Sredojević.
Ena od možnih razlag je razlika v vsakodnevnih obveznostih. Ljudje pred upokojitvijo pogosto usklajujejo poklicno delo, družinske obveznosti in skrb za starejše svojce. Po upokojitvi imajo nekateri več možnosti za redno gibanje, pripravo obrokov in počitek.
Vendar analiza ne dokazuje, da je upokojitev razlog za boljše rezultate. Prav tako iz nje ni mogoče sklepati, da imajo starejši Slovenci na splošno bolj zdrav življenjski slog kot mlajši.
Le 1,3 odstotka sodelujočih je doseglo optimalno ravnovesje
Med ugotovitvami izstopa podatek, da je po merilih uporabljenega vprašalnika optimalno ravnovesje na vseh šestih področjih zdrave dolgoživosti doseglo samo 1,3 odstotka sodelujočih.
Vprašalnik je ocenjeval prehrano, gibanje, regeneracijo in spanec, odpornost na stres in duševno stabilnost, medosebne odnose ter občutek življenjskega smisla, namena in hvaležnosti.
Približno 45 odstotkov sodelujočih je bilo po uporabljeni oceni pretežkih. Še posebej izstopa podatek o telesni dejavnosti, saj je merila za zadostno gibanje v vprašalniku doseglo le dobrih 13 odstotkov ljudi.
Gibanje se je med šestimi ocenjenimi področji tudi najmočneje povezovalo s skupnim rezultatom vprašalnika.
To ne pomeni, da telesna dejavnost sama zagotavlja dolgo življenje. Pomeni pa, da je bila v tej skupini močno povezana z ugodnejšo skupno oceno življenjskih navad.
Koliko gibanja pravzaprav potrebujemo?
Svetovna zdravstvena organizacija odraslim priporoča od 150 do 300 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti na teden oziroma od 75 do 150 minut intenzivnejše dejavnosti.
Za lažjo predstavo je 150 minut mogoče doseči s pol ure hitre hoje pet dni v tednu. Priporočene so tudi vaje za krepitev mišic vsaj dvakrat tedensko.
Pri ljudeh po 65. letu so koristne še dejavnosti, ki izboljšujejo ravnotežje in zmanjšujejo nevarnost padcev. To so lahko prilagojene vaje za moč, vstajanje s stola, hoja po različnih podlagah ali druge vaje, primerne posameznikovim sposobnostim.
Tudi če nekdo priporočene količine gibanja ne dosega, je koristno začeti postopoma. Kratki sprehodi, delo na vrtu in vsakodnevna hoja lahko pomagajo zmanjšati čas, preživet v sedečem položaju.
Starost ni edino merilo zdravja
Pri razumevanju rezultatov je treba upoštevati, kako so bili podatki zbrani. V kliniki so uporabili lastno spletno orodje Longevity Lifestyle Score, ki vsebuje 59 vprašanj. V analizo je bilo vključenih 311 pravilno izpolnjenih vprašalnikov ljudi, ki so se sami odločili za sodelovanje.
Takšen vzorec lahko vključuje več ljudi, ki jih zdravje in dolgoživost že zanimata. Rezultati zato ne predstavljajo celotnega slovenskega prebivalstva in jih ni mogoče obravnavati kot znanstveno potrjen dokaz o razlikah med generacijami.
Vprašalnik prav tako ne napoveduje, koliko let bo posameznik dejansko živel.
Kljub omejitvam analiza opozarja na nekaj, kar je koristno preveriti v vsakem življenjskem obdobju. Koliko časa namenimo gibanju, ali dovolj spimo, kako se prehranjujemo in koliko prostora v dnevu ostane za odnose ter počitek?
Posebej za ljudi med 55. in 64. letom je to lahko povod za pregled vsakodnevnih navad. Ni treba čakati na upokojitev. Že redna hoja med delovnim tednom, nekoliko bolj urejen urnik spanja in manj neprekinjenega sedenja so spremembe, ki jih je mogoče začeti uvajati prej.
Tisti, ki želijo preveriti svoje navade, lahko izpolnijo tudi spletni vprašalnik Carpe Diem Longevity. Rezultat naj razumejo kot orientacijsko oceno življenjskega sloga, ne kot zdravstveno diagnozo ali napoved življenjske dobe.
