Mrzle roke in noge niso vedno znak slabe prekrvavitve. Najpogosteje gre za običajen odziv telesa na mraz, lahko pa so povezane tudi s slabokrvnostjo, zmanjšanim delovanjem ščitnice, stresom ali težavami z žilami. Pomembno je predvsem, ali se okončine po ogrevanju hitro segrejejo in ali se pojavljajo še drugi simptomi.
Pri nizkih temperaturah telo zmanjša pretok krvi skozi drobne žile v prstih, da ohranja toploto pomembnejših organov. Zato imamo lahko ledene prste, čeprav nas po preostalem telesu sploh ne zebe.
Kdaj so mrzle roke znak težav s prekrvavitvijo?
Na motnje prekrvavitve lahko opozarjajo prsti, ki ob mrazu postanejo izrazito beli ali modrikasti, nato pa ob segrevanju pordijo.
Takšna sprememba je značilna za Raynaudov pojav, pri katerem se drobne žile pretirano skrčijo zaradi mraza ali čustvenega stresa. Spremljajo ga lahko mravljinčenje, odrevenelost in bolečina.
Drugačna težava je bolezen perifernih arterij, pri kateri zožene žile zmanjšujejo dotok krvi, predvsem v noge. Nanjo lahko opozarjajo bolečine v mečih med hojo, hladnejše stopalo na eni strani ali rane, ki se slabo celijo.

Vzrok je lahko tudi ščitnica ali pomanjkanje železa
Ljudje z zmanjšanim delovanjem ščitnice pogosto slabše prenašajo mraz. Poleg mrzlih okončin se lahko pojavijo utrujenost, zaprtje, suha koža in pridobivanje telesne teže.
Tudi slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa lahko povzroča občutek mraza, pogosto skupaj z bledico, utrujenostjo in hitrejšo zadihanostjo.
Pri nekaterih ljudeh imajo pomembno vlogo stres, nikotin ali določena zdravila, na primer nekateri zaviralci beta.
Kaj lahko pomaga in kdaj k zdravniku?
Če težave povzroča običajen mraz, pomagajo tople nogavice, rokavice, redno gibanje in ogrevanje celotnega telesa. Koristno je tudi izogibanje kajenju, saj nikotin oži krvne žile.
Če so roke ali noge stalno mrzle tudi v toplem prostoru, se težave stopnjujejo ali jih spremljajo bolečine in spremembe barve kože, je smiseln zdravniški pregled.
Nenadno zelo hladna, bleda ali modrikasta in boleča roka oziroma noga zahteva takojšnjo medicinsko pomoč, posebej če se pojavita odrevenelost ali oslabelost.
Pri dolgotrajnih težavah lahko zdravnik glede na simptome preveri krvno sliko, zaloge železa, delovanje ščitnice ali prekrvavitev. Tako je mogoče ugotoviti, ali gre za običajno občutljivost na mraz ali zdravstveno težavo, ki potrebuje zdravljenje.
