Po običajnem poletnem dnevu sta voda in normalen obrok za večino zdravih ljudi povsem dovolj. Drugače je po več urah dela na soncu, pohodu, kolesarjenju ali drugi dejavnosti, pri kateri je bila majica premočena od znoja. Telo takrat ni izgubilo le tekočine, ampak tudi natrij in manjše količine drugih elektrolitov.
Prvi ukrep je še vedno umik v senco ali hladen prostor. Nato pridejo na vrsto počitek, postopno pitje in primeren obrok. Velika količina zelo hladne vode, popita naenkrat, praviloma ni najboljša rešitev.
Z znojem izgubljamo tudi soli
Elektroliti so minerali, ki sodelujejo pri uravnavanju tekočine, delovanju mišic in prenosu živčnih signalov. Med njimi so natrij, kalij, magnezij in klorid. Z znojenjem izgubimo predvsem vodo in natrij, količina pa je odvisna od trajanja napora, temperature, oblačil in posameznika.
Po krajšem sprehodu ali nekaj urah običajnih opravkov zato ni treba poseči po športnem napitku. Kozarec ali dva vode in običajen obrok navadno nadomestita izgubljeno. Elektrolitski napitek postane bolj smiseln po dolgotrajnem močnem potenju. Pri fizičnem delu v vročini ga nekateri omenjajo predvsem ob dejavnostih, ki trajajo več kot dve uri.
Kaj popiti in pojesti po večjem naporu?
Napitek zaužijte počasi, v manjših količinah. Če ste se več ur močno potili, lahko izberete lekarniško rehidracijsko raztopino ali napitek z elektroliti. Preverite deklaracijo, saj nekateri športni napitki vsebujejo veliko dodanega sladkorja.
Rehidracijska raztopina ni isto kot energijska pijača. Kofein, sladkor in poživila ne nadomeščajo premišljeno sestavljene mešanice vode in mineralov.
Tudi običajen obrok pomaga
Po manj zahtevnem vročem dnevu posebni izdelki pogosto niso potrebni. Tekočino in minerale lahko prispevajo juha, jogurt, mleko, sadje, zelenjava ter nekoliko slan običajen obrok. Banana ali krompir prispevata kalij, juha in zmerno soljena hrana pa natrij.
Alkohol ni primeren napitek za nadomeščanje tekočine. Previdnost velja tudi pri zelo sladkih gaziranih pijačah, ki lahko povečajo žejo ali povzročijo slabost, če jih hitro popijemo veliko.
Barva urina je uporaben, vendar ne popoln namig
Temno rumen urin, redkejše uriniranje, suha usta, glavobol, žeja in omotica sodijo med pogoste znake dehidracije. Barvo lahko spremenijo tudi nekatera živila, prehranska dopolnila in zdravila, zato je ne ocenjujemo ločeno od počutja.
Elektroliti niso za vsakogar in ne za vsak dan
Dodajanje soli »na pamet« ni priporočljivo. Ljudje z boleznimi ledvic, srca, povišanim krvnim tlakom ali omejitvijo vnosa tekočine naj se pred uporabo elektrolitskih pripravkov posvetujejo z zdravnikom ali farmacevtom. Nekateri izdelki vsebujejo tudi precej kalija ali natrija.
Pretiravanje z navadno vodo prav tako ni koristno. Več litrov, popitih v kratkem času, lahko v redkih primerih nevarno zniža koncentracijo natrija v krvi. Varneje je piti postopno in se ravnati po okoliščinah, trajanju napora ter izgubi znoja.
Kdaj pijača in počitek nista več dovolj?
Močno znojenje, bledica, slabost, glavobol, omotica, izrazita šibkost in mišični krči lahko spremljajo vročinsko izčrpanost. Človeka je treba premakniti na hladno, odstraniti odvečna oblačila, ga hladiti in mu, če je povsem pri zavesti, ponuditi tekočino po majhnih požirkih.
Zmedenost, motnje koordinacije, omedlevica, zelo vroča koža ali hitro slabšanje stanja lahko kažejo na vročinski udar. Takrat je potrebna takojšnja pomoč na številki 112. Osebi z moteno zavestjo ne dajemo piti.
