Novo šolsko leto se najlažje začne brez velikih sprememb naenkrat. Največ pomaga preprost dnevni ritem: dovolj zgodnje vstajanje, mirno jutro, pripravljene stvari za šolo in jasen dogovor, kaj otroka čaka po pouku.
Prvi dnevi niso trenutek, ko mora biti vse popolno. Otrok se ponovno navaja na zgodnejše vstajanje, več obveznosti, nova pravila in daljše sedenje. Nekateri ta prehod sprejmejo brez večjih težav, drugi potrebujejo nekaj dni ali tednov.
Danes, 1. septembra, se je v slovenske osnovne šole vrnilo 186.687 učenk in učencev. Za 19.058 prvošolcev je to prvi pravi stik z vsakodnevnim šolskim ritmom.
Največ lahko naredite že večer prej
Stres se pogosto začne še pred odhodom od doma. Manj ga je, če zjutraj ni treba iskati športne opreme, zvezkov, ključa ali oblačil.
Šolska torba naj bo zato pripravljena zvečer. Enako velja za oblačila in vse, kar otrok naslednji dan potrebuje. Med praktičnimi priporočili za začetek šole je prav priprava oblačil in torbe že večer prej ter reden dnevni ritem.
Tudi jutranji urnik naj ne bo pretesen. Deset dodatnih minut lahko pomeni razliko med mirnim zajtrkom in odhodom skozi vrata v naglici.
Spanje se pozna že pri prvih šolskih urah
Po počitnicah je lahko največji izziv ura spanja. Strokovnjaki v Združenih državah Amerike svetujejo dosleden čas večernega odhoda v posteljo in opozarja, da dovolj spanja vpliva na počutje ter uspešno vključevanje v šolske obveznosti.
Otroci med 6. in 12. letom praviloma potrebujejo od 9 do 12 ur spanja na noč, najstniki pa od 8 do 10 ur.
Če je otrok med počitnicami vstajal precej pozneje, se ritem praviloma ne popravi v eni sami noči. Prvih nekaj dni je zato lahko več utrujenosti, razdražljivosti ali težjega jutranjega vstajanja.
Prvi teden naj ne bo prepoln
Velika napaka je lahko tudi ta, da se šolskemu urniku takoj pridružijo vsi treningi, dodatne dejavnosti, obiski in druge obveznosti.
Otrok po šestih ali sedmih urah novega šolskega ritma pogosto potrebuje nekaj časa, da se umiri. Posebej pri mlajših otrocih ima lahko prost popoldan v prvem tednu več smisla kot natančno zapolnjen urnik.
Rednost pri obrokih, spanju in vsakodnevnih dejavnostih otrokom pomaga vedeti, kaj lahko pričakujejo. Takšna predvidljivost lahko zmanjša občutek negotovosti.
Vprašajte nekaj bolj konkretnega od “Kako je bilo?”
Po prvem dnevu je zelo verjeten odgovor »v redu«. To še ne pomeni, da otrok nima ničesar povedati.
Bolj uporabna so konkretna vprašanja. S kom je sedel? Kaj mu je bilo najbolj všeč? Kateri del dneva je bil neprijeten? Ali je vedel, kam mora iti po malici? Se je pri čem počutil negotovo?
Tak pogovor lahko hitro pokaže, ali gre samo za običajno začetno napetost ali obstaja konkreten problem.
Manjša nervoza pred novo učilnico, novim učiteljem ali novimi sošolci je običajna. Ameriška akademija za pediatrijo svetuje, da starši otroka vprašajo, kaj ga skrbi, in se z njim pogovorijo o možnih rešitvah.
Nekaj napetosti je običajne, vztrajne težave pa niso za spregled
Prvi dnevi lahko prinesejo slabši apetit, utrujenost, večjo občutljivost ali odpor do jutranjega vstajanja. Pri večini otrok se ritem postopoma vzpostavi.
Več pozornosti zahtevajo težave, ki se stopnjujejo ali vztrajajo. Pogoste jutranje bolečine v trebuhu brez jasnega telesnega vzroka, težave s spanjem, močan strah pred odhodom v šolo ali redno zavračanje pouka so lahko povezani tudi s šolsko stisko.
V takem primeru je pomembno ugotoviti, kaj se dogaja. Razlog je lahko učna obremenitev, odnos z vrstniki, strah pred neuspehom ali povsem druga težava, ki je otrok sam težko razloži.
Prvi teden zato ni namenjen ocenjevanju, kako dobro je otrok že »ujel ritem«. Bolj koristno je spremljati, ali iz dneva v dan lažje vstane, se znajde v šoli in se po pouku normalno umiri.
Če so zvečer pripravljene stvari, jutro ni pretesno in popoldne ostane nekaj prostega časa, je velik del začetnega stresa mogoče odstraniti že doma.
