Umivanje zob po zajtrku se zdi povsem samoumevno. Toda če ste pravkar pojedli pomarančo, grenivko ali drugo kislo sadje oziroma popili sadni sok, ščetke ni vedno dobro vzeti v roke takoj. Po izrazito kisli hrani in pijači je smiselno počakati približno eno uro, saj so zobne površine neposredno po stiku s kislinami bolj izpostavljene obrabi.
To ne pomeni, da je sadje slabo za zobe ali da ga je treba odstraniti z jedilnika. Pomemben je predvsem vrstni red jutranjih navad in pogostost izpostavljanja zob kislinam.
Kisline iz hrane in pijače lahko postopoma raztapljajo minerale v zobni sklenini. Med živili, pri katerih velja biti nekoliko previdnejši, so citrusi, kisle pijače in sadni sokovi.
Pomarančni sok spremeni razmere v ustih
Zobna sklenina je najtrša snov v človeškem telesu, vendar ni neuničljiva. Dolgotrajna oziroma ponavljajoča se izpostavljenost kislinam lahko povzroči zobno erozijo, pri kateri prihaja do nepovratne izgube mineralov zobne površine.
Pomembna je tudi pogostost. Kozarec pomarančnega soka ob obroku ni enako kot počasno srkanje kisle pijače skozi večji del dopoldneva. Daljši stik kisline z zobmi pomeni več časa, v katerem je sklenina izpostavljena neugodnim razmeram.
Prav zato kombinacija “sok in takoj nato intenzivno ščetkanje” ni najbolj posrečena.
Slina potrebuje nekaj časa
Po obroku se začnejo razmere v ustih postopoma normalizirati. Slina pomaga odstranjevati in nevtralizirati kisline ter sodeluje pri ponovnem utrjevanju zobne površine.
Po kisli hrani priporočajo približno 60 minut premora pred ščetkanjem. Namesto takojšnjega ščetkanja lahko usta sperete z navadno vodo.
Praktična jutranja rešitev je lahko zelo preprosta. Če veste, da boste za zajtrk jedli citruse ali pili sok, si lahko zobe umijete pred zajtrkom. Če jih želite očistiti pozneje, po obroku najprej sperite usta z vodo in s ščetkanjem nekoliko počakajte.
Ne gre samo za limone in pomaranče
Kislost pogosto povezujemo predvsem z limono, vendar seznam ni tako kratek. Kisline so prisotne tudi v nekaterih sadnih sokovih, gaziranih pijačah, športnih napitkih in kislih sladkarijah.
Gazirane pijače lahko predstavljajo težavo tudi takrat, kadar ne vsebujejo sladkorja. Pri zobni eroziji namreč ni odločilen samo sladkor, temveč tudi kislost pijače. Med pomembnejše dejavnike tveganja uvrščamo pogosto uživanje gaziranih pijač in kislih sadnih sokov.
Koristna navada je tudi ta, da kisle pijače ne zadržujemo po ustih in je ne prelivamo med zobmi. Po njej lahko popijemo nekaj vode. Pogosto srkanje skozi ves dan je za zobno površino praviloma manj ugodno od tega, da pijačo zaužijemo ob obroku.
Sadju se zaradi zob ni treba odpovedati
Nasvet o čakanju ne pomeni, da je treba po vsakem jabolku gledati na uro. Tveganje je odvisno od vrste živila, pogostosti uživanja, količine sline, stanja zob in drugih dejavnikov.
Citrusi in drugo sadje so lahko normalen del uravnotežene prehrane. Bolj smiselno je omejiti pogosto izpostavljanje zob izrazito kislim pijačam ter paziti, kaj naredimo neposredno po njihovem zaužitju.
Redno ščetkanje zob dvakrat na dan s fluoridno zobno pasto zato ostaja osnovna navada. Spremeni se le majhna podrobnost: ščetka ni vedno prva stvar, po kateri moramo poseči takoj po zadnjem požirku soka.
Če torej zjutraj začnete s pomarančnim sokom ali sadjem, lahko zobe najprej pustite pri miru, usta sperete z vodo in jim daste nekaj časa. Včasih je pri skrbi za zobe prav čakanje boljša poteza od pretirane naglice.
Pet stvari, na katere bodite pozorni po kisli hrani in pijači
- Ne ščetkajte zob takoj. Po izrazito kisli hrani ali pijači je smiselno počakati približno eno uro.
- Usta sperite z vodo. Tako pomagate odstraniti del kislin iz ustne votline.
- Ne srkajte soka več ur. Pogosto izpostavljanje zob kislinam je manj ugodno kot zaužitje pijače ob obroku.
- Pazite tudi na pijače brez sladkorja. Gazirane in druge kisle pijače lahko vplivajo na zobno sklenino tudi brez dodanega sladkorja.
- Ne zanemarite osnovne higiene. Zobe še vedno umivajte dvakrat na dan s fluoridno zobno pasto.
