Otrok, ki zgodaj zjutraj nima apetita, ne potrebuje nujno velikega krožnika hrane. Pred šolo je lahko boljša rešitev manjši, preprost zajtrk iz živil, ki jih že pozna in jih zlahka poje: denimo nekaj jogurta z ovsenimi kosmiči in banano, manjši kos kruha z namazom ali manjša porcija kaše.
Pomembneje od velikosti zajtrka je, da jutro ne postane vsakodnevno pregovarjanje za mizo. Otroku lahko ponudimo manjšo količino in mu pustimo možnost, da poje več, če se mu apetit prebudi.
Slovenske smernice za prehranjevanje otrok poudarjajo pestro, kakovostno in raznoliko prehrano, šola pa ima poleg družine pomembno vlogo pri oblikovanju prehranskih navad. V Sloveniji mora šola med poukom organizirati malico za prijavljene učence, dodatno pa lahko ponuja tudi zajtrk.
Velik zajtrk ni edina možnost
Jutranji apetit se med otroki precej razlikuje. Nekateri bi lahko jedli takoj po vstajanju, drugi ob isti uri komaj popijejo nekaj požirkov.
Otroci zajtrk izpuščajo iz več različnih razlogov. Med njimi so pomanjkanje časa, izbirčnost in preprosto dejstvo, da jim običajna jutranja hrana ne ustreza. Priporočajo tudi, da pri zajtrku ne razmišljamo samo o klasičnih kosmičih, jajcih ali kruhu, temveč poiščemo kombinacijo, ki jo otrok dejansko sprejme.
Pri otroku z majhnim jutranjim apetitom zato ni treba začeti s polno skledo kosmičev, dvema kosoma kruha in sadjem.
Poskusimo lahko na primer z:
- nekaj žlicami navadnega jogurta, banano in malo ovsenih kosmičev,
- manjšim kosom polnozrnatega kruha s sirom ali drugim otroku znanim namazom,
- manjšo porcijo ovsene kaše z mlekom in sadjem,
- jogurtom in kosom sadja,
- polovico sendviča, če otrok zjutraj raje je slano.
Tudi NHS med preprostimi otroškimi obroki navaja kombinacije navadnega jogurta in banane, kruha z namazom ter nesladkanih kosmičev z mlekom.
Začnite z manj, ne z več
Velik krožnik lahko otroku, ki že sicer nima apetita, deluje še manj privlačno. Primernejša je manjša začetna porcija, otrok pa lahko vedno prosi za dodatek.
Tak pristop je skladen tudi s pediatričnimi priporočili, po katerih naj starši poskrbijo za primerno izbiro hrane, otrok pa naj ima možnost odločati, koliko bo pojedel.
Pri tem ni treba iz vsakega jutra narediti prehranskega projekta. Če otrok ob 6.45 brez težav poje jogurt in polovico banane, ni veliko koristi od desetminutnega prepričevanja, naj poje še nekaj samo zato, ker smo pripravili več.
Težava je lahko tudi jutranja naglica
Prvi šolski dnevi hitro pokažejo še drugo težavo. Otrok vstane pozno, išče copate, pripravlja torbo, starši gledajo na uro, zajtrk pa ostane zadnja naloga pred odhodom.
Ameriška akademija za pediatrijo med načini, kako zajtrk otrokom olajšati, omenja dovolj časa zjutraj ter pripravo dela obroka že prejšnji večer.
V praksi je lahko razlika precej preprosta. Ovsene kosmiče in posodico lahko pripravimo zvečer, sadje pustimo na vidnem mestu, sendvič pa sestavimo, še preden se začne jutranje iskanje šolskih potrebščin.
Otrok tako ne dobi zajtrka šele dve minuti pred odhodom skozi vrata.
Prav tako ni nujno, da je zajtrk vedno sladek. Otrok, ki zjutraj zavrača kosmiče ali kašo, lahko veliko lažje sprejme manjši kos kruha s sirom, namazom ali drugo običajno hrano.
Šolsko okolje in prehranske navade iumajo pomembno vlogo pri dolgoročnem odnosu otrok do hrane. Cilj zato ni samo en popoln zajtrk, temveč vzorec prehranjevanja, ki ga je mogoče ohraniti tudi med običajnim šolskim tednom.
Če otrok občasno zjutraj poje zelo malo, to samo po sebi še ne pomeni, da je z njegovim prehranjevanjem kaj narobe. Drugače je, če se izrazito zmanjšan apetit pojavlja dlje časa, otrok izgublja telesno maso, ima pogoste bolečine, slabost ali druge težave. Takrat je smiselno razlog preveriti pri pediatru.
Za običajno jutranjo neješčnost pa je prvi poskus lahko precej manj zapleten: nekoliko več časa, manjša porcija in hrana, ki jo otrok že dobro pozna.
