Alarm zazvoni, roka poišče telefon, soba pa za devet minut znova utihne. Tak jutranji dremež ni nujno škodljiv, vendar tudi ni zanesljiv nadomestek za spanec, ki bi ga dobili brez prekinitev. Te minute sicer štejejo kot spanec, vendar njihova kakovost in učinek nista pri vseh enaka. Najpomembnejše vprašanje zato ni, ali ste budilko prestavili enkrat, temveč zakaj brez več alarmov težko vstanete.
Kaj se dogaja med dvema alarmoma
Po prvem zvonjenju se telo začne prebujati. Srčni utrip, budnost in odziv na okolico se spreminjajo, ponovni spanec pa je navadno kratek ter prekinjen z naslednjim alarmom. V teh minutah lahko znova zadremate, toda časa za daljši, sklenjen spalni cikel praviloma ni.
Otopelost, počasnejše razmišljanje in želja po nadaljevanju spanja sodijo k spalni inerciji. Ta je izrazitejša ob pomanjkanju spanja ali prebujanju iz globljega spanca. Ponavljajoči se alarmi jo lahko pri nekom podaljšajo, pri drugem pa omogočijo nekoliko manj nenaden prehod v budnost.
Raziskave namreč ne potrjujejo preprostega pravila, da je vsak pritisk na dremež škodljiv. Švedska raziskava med običajnimi uporabniki dremeža je pokazala, da 30 minut prestavljanja alarma ni jasno poslabšalo jutranje zaspanosti, razpoloženja ali spanja. Udeleženci so pri nekaterih miselnih nalogah takoj po vstajanju dosegli celo nekoliko boljše rezultate. Poskus je bil majhen, zato iz njega ni mogoče sklepati, da je dremež koristen za vse.
PREBERI ŠE: Smrčanje ponoči: glavni vzroki in trenutek za pregled pri zdravniku
Pomembnejše je, zakaj potrebujete tretji alarm
Občasno prestavljanje budilke po slabi noči ni razlog za skrb. Vsakodnevna potreba po več alarmih pa lahko kaže, da je čas spanja prekratek ali da ura vstajanja ne ustreza vašemu običajnemu ritmu. Raziskava več milijonov zapisov iz aplikacije za spremljanje spanja je pokazala, da so uporabniki po poznejšem odhodu v posteljo pogosteje izbrali dremež. Študija ni dokazovala zdravstvenih posledic, razkrila pa je povezavo z večernim urnikom.
Vztrajna dnevna zaspanost, glasno smrčanje, prekinitve dihanja med spanjem ali jutranji glavoboli zahtevajo pogovor z zdravnikom. Budilka v takšnem primeru ni glavni problem.
Boljše jutro se začne prejšnji večer
Končni čas vstajanja nastavite kot prvi alarm, predvideni spanec pa podaljšujte postopno, na primer za 15 minut. Pomagajo enaka ura odhoda v posteljo, manj močne svetlobe zvečer in jutranja dnevna svetloba. Telefon postavite dovolj daleč, da morate vstati, vendar iz jutra ne ustvarite kazni.
En pritisk na dremež vam verjetno ne bo porušil zdravja. Če pa vsak dan zbirate minute med alarmi, je koristneje zaščititi neprekinjen nočni spanec kot računati, da jih bo nemirno jutranje dremanje v celoti nadomestilo.
