Prehod iz poletne toplote v hladnejša jutra lahko pri nekaterih ljudeh prinese nekoliko višje ali bolj spremenljive meritve krvnega tlaka. Izraziteje to lahko opazijo starejši, ljudje z že diagnosticirano hipertenzijo ter tisti, ki jemljejo zdravila za tlak. Posamezna višja številka še ne pomeni, da se je bolezen poslabšala, ponavljajoče se odstopanje pa je vredno zabeležiti.
Mraz zoži žile in poveča upor
Ob padcu temperature se žile blizu kože zožijo, saj telo tako zmanjšuje izgubo toplote. Kri zato teče skozi ožji prostor, srce pa mora premagovati večji upor. Posledica je lahko začasen dvig krvnega tlaka. Razlika je lahko opaznejša ob hitrem prehodu iz ogretega prostora na hladen zrak ali med zgodnjim jutranjim sprehodom.
Jutranje vrednosti niso odvisne le od vremena. Krvni tlak naravno niha čez dan, nanj pa vplivajo še slab spanec, stres, bolečina, kava, nikotin, telesni napor in nekatera zdravila, denimo pripravki proti zamašenemu nosu. Jeseni se pogosto spremenijo tudi gibanje, prehrana in vnos soli. Zato mraza ni smiselno razglasiti za edini vzrok.
Najprej preverite, ali merite pravilno
Meritev opravite v toplem, mirnem prostoru, potem ko ste vsaj pet minut sedeli. Stopala naj bodo na tleh, hrbet podprt, manšeta na goli nadlakti, roka pa v višini srca. Pol ure prej se izognite kavi, cigareti in vadbi. Naredite dve meritvi z minuto razmika ter rezultate nekaj dni zapisujte ob približno istem času. Primerjavo daje povprečje, ne najvišja posamezna vrednost.
Hladne dlani same po sebi ne dokazujejo nevarnega porasta. Na počutje se prav tako ni mogoče zanesljivo opreti, saj je visok krvni tlak pogosto brez simptomov. Z zdravnikom se posvetujte, če so meritve več dni občutno višje od vaših običajnih vrednosti. Zdravil ne prilagajajte sami.
Kdaj ukrepati takoj
Če merilnik pokaže 180/120 mm Hg ali več, po najmanj eni minuti meritev ponovite. Če je vrednost še vedno tako visoka in se pojavijo bolečina v prsih, težko dihanje, nenadna šibkost, motnje vida ali govora, pokličite 112. Brez teh znakov je potreben čimprejšnji stik z zdravstveno službo.
Prve hladnejše dni je zato najbolje razumeti kot čas za doslednejše spremljanje, ne za paniko. Pravilen način merjenja in kratek dnevnik hitro pokažeta, ali gre za običajno nihanje ali spremembo, ki jo mora oceniti zdravnik.
