Srbečica v ustih po rezini melone ali banani ni vedno naključje. Pri nekaterih ljudeh z alergijo na cvetni prah ambrozije imunski sistem podobne beljakovine prepozna tudi v določenem sadju in zelenjavi. Težava se najpogosteje pokaže po zaužitju surovega živila.
Gre za pelodno prehranski sindrom, imenovan tudi oralni alergijski sindrom. Večina reakcij je blagih in omejenih na usta, vendar jih ni pametno prezreti, zlasti če se ponavljajo ali postajajo izrazitejše.
Tema je posebej aktualna ob koncu poletja. Ambrozija v Sloveniji najmočneje cveti avgusta in na začetku septembra, njena sezona pa lahko traja do oktobra. Največja obremenjenost je na vzhodu države, zlasti v Brežiški kotlini in Prekmurju.
Kaj imajo ambrozija, melona in banana skupnega?
Imunski sistem človeka, alergičnega na ambrozijo, se odziva na določene beljakovine v njenem cvetnem prahu. Nekatere beljakovine v živilih so jim dovolj podobne, da jih obrambni sistem zamenja za znani alergen. Posledica je navzkrižna alergijska reakcija.
Z ambrozijo so najpogosteje povezana naslednja živila:
- melona in lubenica,
- banana,
- kumara,
- bučka,
- sončnična semena.
To ne pomeni, da mora vsak človek z alergijo na ambrozijo izločiti vsa navedena živila. Velika večina jih lahko uživa brez težav. Izogibanje celotni skupini brez predhodne reakcije bi bilo nepotrebno in bi lahko neupravičeno osiromašilo prehrano.
Najprej zasrbijo ustnice, jezik ali žrelo
Značilni simptomi se pojavijo kmalu po zaužitju surovega živila. Človeka lahko začnejo srbeti ali peči ustnice, jezik, nebo in žrelo, pojavita se lahko tudi manjša oteklina ustnic ter neprijeten občutek praskanja v grlu.
Težave navadno ostanejo omejene na predel ust in hitro izzvenijo. Pri nekaterih pomaga, če je živilo olupljeno, kuhano ali drugače toplotno obdelano, saj toplota spremeni zgradbo občutljivih beljakovin. Melone in podobnih sadežev seveda ne moremo vedno smiselno prekuhati, zato je najbolj varen ukrep opustitev živila, ki je že povzročilo reakcijo.
Reakcija zunaj ust zahteva več previdnosti
Oteženo dihanje, stiskanje v žrelu, težko požiranje, izrazito otekanje jezika, koprivnica po telesu, omotica ali slabost niso več značilnosti blagega oralnega sindroma. Ob hitrem slabšanju je treba poklicati 112.
Posvet z zdravnikom oziroma alergologom je smiseln tudi, če se težave redno ponavljajo, nastajajo po kuhanem živilu ali niso omejene na usta. Diagnoze ni mogoče zanesljivo postaviti samo s spletnim seznamom živil. Pomembni so potek reakcije, povezava s sezono cvetnega prahu in po presoji tudi alergološko testiranje.
Najbolj uporaben korak je preprost zapis: katero živilo ste pojedli, ali je bilo surovo ali kuhano, koliko časa je minilo do prvih težav in kateri simptomi so se pojavili. Takšni podatki lahko precej olajšajo zdravniško presojo. Alergija na ambrozijo namreč ne pomeni avtomatične alergije na banane ali melone, ponavljajoče srbenje v ustih pa je dovolj jasen razlog, da povezavo preverimo.
