Svetovni dan srca bo letos v ponedeljek, 29. septembra. Nekaj dni pred njim je zato dober trenutek, da pogledamo tudi na krožnik. Preveč soli namreč ne zaužijemo nujno zato, ker bi pretirano uporabljali solnico. Velik del se je lahko skriva že v živilih, ki jih jemo vsak dan.
Med najbolj značilnimi primeri so kruh in pekovski izdelki, mesni izdelki ter siri. Posamezna porcija se morda ne zdi posebej problematična, vendar se sol skozi ves dan hitro sešteva.
Svetovna zdravstvena organizacija odraslim priporoča manj kot pet gramov soli na dan, kar je približno ena čajna žlička. Visok vnos natrija je povezan predvsem z zvišanim krvnim tlakom, ta pa povečuje tveganje za bolezni srca in možgansko kap.
Kruh jemo pogosto, zato se sol hitro nabere
Kruh običajno nima izrazito slanega okusa, zato ga marsikdo pri razmišljanju o soli sploh ne upošteva. Težava je predvsem v pogostosti uživanja.
Dve rezini pri zajtrku, kos kruha ob kosilu in še sendvič zvečer lahko pomenijo precejšen delež dnevnega vnosa. Svetovna zdravstvena organizacija kruh posebej omenja med živili, ki so lahko pomemben vir soli prav zato, ker jih ljudje uživajo pogosto in v večjih količinah.
NIJZ zato svetuje izbiro manj slanih kruhov in krušnih izdelkov. Najlažje jih primerjate na deklaraciji, kjer je vsebnost soli navedena na 100 gramov izdelka.
Salame, šunka in drugi mesni izdelki
Še precej bolj očiten vir so predelani mesni izdelki. Sem spadajo salame, klobase, slanina, pršut, paštete in številni podobni izdelki.
Sol ima pri njih poleg okusa tudi tehnološko vlogo, zato je je lahko precej. WHO med značilnimi živili z veliko natrija izrecno navaja predelano meso, NIJZ pa svetuje, naj prekajeno meso in druge mesne izdelke uživamo redkeje in v manjših količinah.
Posebej hitro se količina poveča pri sendviču. K soli iz kruha namreč dodamo še sol iz salame ali šunke, pogosto pa tudi iz sira in omake.
Tudi sir lahko pomembno prispeva k dnevnemu vnosu
Tretje živilo je sir. Med posameznimi vrstami so velike razlike, vendar številni siri vsebujejo dovolj soli, da jih je smiselno vključiti v dnevni seštevek.
NIJZ sire uvršča med živila, ki so že po naravi oziroma načinu izdelave bolj slana. To ne pomeni, da se jim moramo odpovedati, temveč da je koristno preveriti količino in deklaracijo, še posebej če isti obrok vsebuje tudi kruh in mesne izdelke.
Prav kombinacije so pogosto pomembnejše od posameznega živila. Zajtrk ali večerja s kruhom, sirom in suhomesnatim izdelkom lahko vsebuje precej soli, čeprav solnice sploh nismo uporabili.
Najprej poglejte številko na embalaži
Najbolj praktičen korak pred svetovnim dnevom srca je preprost. Pri naslednjem nakupu primerjajte dva podobna kruha, dva sira ali dva mesna izdelka in na hranilni tabeli poiščite vrstico “sol”.
Podatek je praviloma naveden na 100 gramov, zato lahko izdelke neposredno primerjate. NIJZ svetuje, da med podobnimi živili izberemo tistega z manj soli ter da že pripravljene hrane ne dosoljujemo, še preden jo poskusimo.
Svetovni dan srca, ki ga obeležujemo 29. septembra, letos znova opozarja na preprečevanje bolezni srca in ožilja. Za domačo kuhinjo to ne pomeni prehrane brez soli. Že nekaj manjših zamenjav pri živilih, ki jih jemo skoraj vsak dan, lahko občutno zmanjša njen skupni vnos.
