Izgorelost se navadno ne začne z dnevom, ko človek nenadoma ne zmore več vstati iz postelje ali oditi v službo. Znaki se lahko pojavljajo precej prej: stalna utrujenost, slabši spanec, razdražljivost, težave s koncentracijo, izguba motivacije ter občutek, da za običajne naloge potrebujemo vedno več energije.
Takšne težave občasno doživi skoraj vsak. Bolj zaskrbljujoče postanejo, kadar trajajo dlje časa, se stopnjujejo in počitek ne prinese občutnega izboljšanja. Prav v tem je ena pomembnih razlik med običajno utrujenostjo in izgorelostjo. NIJZ opozarja, da se delovna izčrpanost po počitku praviloma zmanjša, pri izgorelosti pa sam počitek pogosto ni dovolj.
Kateri so najpogostejši znaki izgorelosti?
Izgorelost se lahko pokaže telesno, čustveno in pri našem vedenju. Svetovna zdravstvena organizacija izgorelost v klasifikaciji ICD-11 povezuje s kroničnim stresom na delovnem mestu, ki ga posamezniku ni uspelo učinkovito obvladati. Zanjo so značilni izčrpanost, vse večja miselna oddaljenost od dela oziroma cinizem ter zmanjšan občutek poklicne učinkovitosti. WHO je ne uvršča med bolezni, temveč med pojave, povezane z delom.
V vsakdanjem življenju lahko človek najprej opazi, da je utrujen že zjutraj. Delo, ki ga je prej opravil brez večjih težav, zahteva precej več napora. Težje se zbere, pozablja drobne stvari ali potrebuje dalj časa za odločitve.
Pojavijo se lahko tudi težave s spanjem, glavoboli, bolečine po telesu, prebavne težave in spremembe apetita. NIJZ med znaki prekomernega stresa navaja tudi nihanje razpoloženja, slabšo koncentracijo in spomin, umikanje od ljudi ter upad delovne motivacije in storilnosti.
Zelo značilna je lahko sprememba odnosa do dela. Človek postaja ravnodušen ali ciničen, težje vidi smisel svojega početja in ima občutek, da kljub trudu ničesar ne opravi dovolj dobro. Lahko izgubi potrpljenje s sodelavci ali strankami in se od ljudi vedno bolj umika.
Utrujenost po težkem tednu še ni izgorelost
Nekaj napornih dni, slaba noč ali obdobje več dela sami po sebi še ne pomenijo izgorelosti. Če se po prostem koncu tedna, dopustu ali zmanjšanju obremenitev počutje občutno izboljša, gre lahko predvsem za preutrujenost.
Drugače je, če se občutek izčrpanosti vleče iz tedna v teden. Posebej značilna kombinacija je, da človek hkrati nima energije, izgublja zanimanje za delo in opaža, da delo opravlja slabše kot prej.
Izgorelost tudi ni isto kot depresija. Nekateri simptomi se lahko prekrivajo, denimo utrujenost, težave s spanjem in slabše razpoloženje. Podobni simptomi lahko spremljajo različna zdravstvena stanja, zato samodiagnoza ni zanesljiva.
Ali opažate znake izgorelosti?
Označite težave, ki jih opažate že nekaj časa. To ni diagnostični test, lahko pa pomaga prepoznati, kdaj običajna utrujenost postaja opozorilo.
Posamezen naporen dan ali teden še ne pomeni izgorelosti.
Ta vprašalnik ni namenjen postavljanju diagnoze. Če izčrpanost traja, se stopnjuje ali vpliva na vsakodnevno življenje, je smiseln pogovor z osebnim zdravnikom ali strokovnjakom za duševno zdravje.
Kaj lahko naredimo, preden telo zahteva popoln odmor?
Prvi korak ni nujno “še malo stisniti zobe”. Smiselno je pogledati, kaj nas že dalj časa najbolj izčrpava. Težava je lahko prevelika količina dela, dolgi delovniki, premalo nadzora nad nalogami, nejasna pričakovanja ali stalna dosegljivost.
Pomagajo redni odmori, dovolj spanja, gibanje in jasnejša meja med službo ter prostim časom. Če je mogoče, se je smiselno z nadrejenimi pogovoriti tudi o obsegu dela, prioritetah ali drugačni razporeditvi nalog.
Toda pri izrazitejših težavah nekaj prostih večerov morda ne bo dovolj. Če izčrpanost vztraja, če človek zaradi nje težko opravlja svoje delo ali vsakodnevne obveznosti oziroma se pojavijo dolgotrajna potrtost, tesnoba ali hude težave s spanjem, je primeren pogovor z osebnim zdravnikom ali strokovnjakom za duševno zdravje.
Izgorelost je lažje obravnavati, preden človek pride do točke popolne izčrpanosti. Prav zato so prve spremembe pri spanju, koncentraciji, odnosu do dela in ravni energije koristno opozorilo, ne nekaj, kar bi morali mesece ignorirati.
Besedilo je namenjeno splošnemu informiranju in ne nadomešča strokovne ocene zdravstvenega stanja.
