Septembra se stemni občutno prej kot sredi poletja, zato marsikdo prvič po več mesecih opazi, da v mraku ne vidi več tako dobro. Napisi ob cesti so manj jasni, stopnice se slabše ločijo od okolice, žarometi nasproti vozečih vozil pa bolj motijo. Določeno poslabšanje vida pri šibki svetlobi je lahko povezano s staranjem oči, izrazita ali nova sprememba pa je dober razlog za pregled vida.
Razlika med poletjem in jesenjo ni nujno v tem, da se je vid v nekaj tednih nenadoma poslabšal. Poleti smo zvečer pogosto še dolgo v dobri dnevni svetlobi, jeseni pa več vsakdanjih opravil opravimo v mraku ali temi. Težava, ki je bila prej komaj opazna, tako postane precej bolj očitna.
Oko v mraku potrebuje več časa in več svetlobe
Vid v dobri dnevni svetlobi in vid v mraku nista povsem enaka. Pri šibkejši svetlobi se zenica razširi, oko pa se mora prilagoditi na zmanjšano osvetljenost. Pomembna postane tudi sposobnost razlikovanja med predmeti, ki nimajo velikega kontrasta.
Prav slednje je razlog, da lahko nekdo na običajnem pregledu še vedno dobro prebere črke na dobro osvetljeni tabli, zvečer pa težje opazi pešca, rob ceste ali temnejši predmet. Raziskave so pokazale, da običajna ostrina vida pri močni svetlobi ne napoveduje vedno dobro sposobnosti prepoznavanja predmetov ponoči. Pomembna je tudi kontrastna občutljivost, ta pa se pri slabši osvetlitvi zmanjšuje.
S starostjo se lahko ta razlika povečuje. Starejši odrasli pogosto poročajo, da težje berejo pri slabi svetlobi ali vozijo ponoči, tudi kadar nimajo izrazite očesne bolezni.
Najprej opazimo žaromete, bleščanje in slabši kontrast
Sprememba je pogosto najbolj očitna med vožnjo.
Podnevi se cesta, prometni znaki in pešci jasno ločijo od okolice. V mraku so razlike manjše, dodajo pa se še močni viri svetlobe. Žarometi nasproti vozečega avtomobila lahko za kratek čas zmanjšajo sposobnost zaznavanja podrobnosti.
Pri raziskavi starejših voznikov je bleščanje ponoči pomembno zmanjšalo njihovo sposobnost zaznavanja več elementov na cesti. Slabši rezultati so bili tesneje povezani z vidom pri šibki svetlobi kot z običajnim testom ostrine vida pri dnevni osvetlitvi.
Zato so lahko prvi znaki precej vsakdanji. Vožnja ponoči postane napornejša, človek potrebuje več časa, da prepozna prometni znak, ali pa se mu zdi, da so žarometi drugih vozil bistveno močnejši kot prej.
Včasih so kriva samo očala, včasih pa očesna leča
Slabši vid v mraku nima enega samega vzroka. Že nekoliko neustrezna dioptrija lahko pri slabši osvetlitvi postane bolj moteča kot podnevi.
Pogost vzrok pri odraslih je tudi siva mrena oziroma katarakta. Gre za postopno motnenje očesne leče. Med značilnimi težavami so zamegljen vid, slabši vid ponoči, večja občutljivost na svetlobo ter bleščanje oziroma svetlobni kolobarji okoli luči. Tveganje za katarakto se povečuje s starostjo.
Prav zato nekateri spremembo najprej opazijo jeseni med večerno vožnjo, čeprav se je motnost leče razvijala počasi že dlje časa.
To pa ni edina možnost. Slabši vid pri šibki svetlobi je lahko povezan tudi z boleznimi mrežnice in drugimi očesnimi stanji. Nacionalni očesni inštitut med pogostejšimi vzroki za slabovidnost navaja katarakto, starostno degeneracijo rumene pege, diabetično retinopatijo in glavkom.
Nenadna nočna slepota ni običajen znak staranja
Izrazite težave z vidom v temi je treba ločiti od običajnega občutka, da za branje potrebujemo nekoliko močnejšo svetilko.
Obstajajo tudi redkejše bolezni mrežnice, pri katerih je slabši nočni vid eden prvih simptomov. Pri retinitis pigmentosa je denimo izguba nočnega vida značilen zgodnji znak, pogosto skupaj s postopnim zmanjševanjem perifernega vida. Gre za redko dedno skupino bolezni, zato slabši vid v mraku sam po sebi nikakor ne pomeni takšne diagnoze.
Več pozornosti zahteva predvsem sprememba, ki je nova, izrazita ali se hitro slabša.
Jesen je dober trenutek, da opazujete razliko
Če se vam zdi, da potrebujete nekoliko več svetlobe pri branju, to še ne pomeni nujno, da je z očmi kaj narobe. Drugače je, če se ponoči izogibate vožnji, ker ne prepoznate dovolj hitro predmetov, vas žarometi močno zaslepijo ali se je vid opazno spremenil samo na enem očesu.
Pregled je smiseln tudi ob zamegljenem vidu, novih svetlobnih kolobarjih, pogostem spreminjanju dioptrije ali občutku, da barve niso več tako jasne. Takšni simptomi se lahko pojavijo pri katarakti, lahko pa imajo tudi druge vzroke.
Doma lahko medtem naredite zelo preprosto primerjavo. Opazujte, ali isto besedilo pri večerni svetlobi brez težav preberete z obema očesoma posebej in ali je razlika med njima očitna. To ni diagnostični test, lahko pa pomaga opaziti spremembo, ki je sicer pri gledanju z obema očesoma manj izrazita.
Jesen zato oči ne »pokvari«. Samo prej nas postavi v razmere, v katerih morajo delati z manj svetlobe. Če je vid takrat nenadoma bistveno slabši, kot se ga spominjate, tega ni treba pripisati samo krajšim dnevom.
