Prva jutranja kava za marsikoga pride še pred zajtrkom. Drugim pa bolj ustreza, da najprej pojedo, spijejo nekaj vode in kavo prestavijo na poznejši del dopoldneva. Razlog ni v čarobni uri 10.30, temveč predvsem v tem, kako posameznik prenaša kofein in kako se njegov prebavni sistem odziva na kavo.
Kava lahko namreč vpliva na želodec in črevesje že kmalu po zaužitju. Pri nekaterih je ta učinek dobrodošel, pri drugih pa pomeni zgago, neprijeten občutek v želodcu ali nenadno potrebo po obisku stranišča.
Kava lahko hitro prebudi tudi črevesje
Raziskave so pokazale, da kava pri delu ljudi spodbuja gibanje debelega črevesa. V eni od klasičnih raziskav se je pri posameznikih, ki so bili na kavo občutljivi, povečana aktivnost črevesa pojavila že nekaj minut po pitju. Podoben učinek so zaznali tudi pri brezkofeinski kavi, kar kaže, da za prebavni odziv ni odgovoren samo kofein.
Prav zaradi tega nekateri kavo povezujejo z bolj rednim jutranjim odvajanjem. Vendar izraz, da kava »pomaga prebavi«, ni povsem natančen. Ena od raziskav denimo ni pokazala, da bi kava pomembno pospešila praznjenje želodca ali prehod vsebine skozi tanko črevo.
Bolj pravilno je reči, da lahko pri nekaterih ljudeh spodbuja gibljivost debelega črevesa.
Na prazen želodec ni vsem prijetna
Kava spodbuja izločanje gastrina in želodčne kisline, pri nekaterih ljudeh pa lahko poslabša težave z zgago oziroma refluksom. To je eden od razlogov, da jim jutranja kava na tešče manj ustreza kot tista, ki jo spijejo ob zajtrku ali po njem.
Če nekdo po kavi na prazen želodec občuti nemir v trebuhu, slabost ali izrazito kislino, prestavitev prve skodelice na poznejši čas ni nenavadna rešitev. Pri drugih takšnih težav sploh ni.
Ura 10.30 ni pravilo za vse
Pogosta spletna razlaga pravi, da naj bi s kavo čakali, dokler jutranji kortizol ne začne upadati. Kortizol po prebujanju res naraste in je v prvih 30 do 45 minutah praviloma višji. Kofein lahko prav tako vpliva na njegovo izločanje. Iz tega pa ne sledi, da je 10.30 dokazano idealna ura za kavo pri vseh ljudeh.
Veliko pomembnejša je osebna rutina. Nekdo se po kavi takoj po vstajanju počuti dobro, drugemu bolj ustreza skodelica po zajtrku ali šele sredi dopoldneva.
Poznejša prva kava lahko spremeni ritem dopoldneva
Če prvo kavo prestavimo za uro ali dve, se pogosto zamakne tudi čas naslednje. To je lahko praktično pri ljudeh, ki sicer že dopoldne popijejo več skodelic.
Kofein ostaja v telesu več ur, zato je za potek celotnega dne pomembnejša predvsem skupna količina in čas zadnje kave, ne pa natančna minuta prve skodelice.
Prva kava ob 7.00 zato ni nujno napačna, prav tako kava ob 10.30 ni avtomatično bolj zdrava. Če pa kava na tešče povzroča prebavne težave ali jutranjo nervozo, je prestavitev na čas po zajtrku ali nekoliko pozneje povsem razumna možnost.
