Kefir lahko pijete zjutraj, med dnevom ali zvečer. Ni prepričljivih razlogov, da bi eno uro razglasili za najboljšo za vse. Precej pomembneje je, kdaj vam njegov rahlo kisel okus ustreza, kako ga prenaša prebava in ali ga lahko brez težav vključite v svoj običajni jedilnik. Razlike med posameznimi deli dneva so predvsem praktične, zato je vredno preizkusiti več možnosti.
Kefir je fermentiran mlečni napitek, ki praviloma vsebuje beljakovine in kalcij. Njegova natančna hranilna sestava je odvisna od uporabljenega mleka, načina izdelave ter morebitnih dodatkov. Zato navaden kefir brez dodanega sladkorja ni povsem enak sladkanemu izdelku s sadnim pripravkom.
Na kratko: Kefirja ni treba piti ob točno določeni uri. Za zajtrk je priročen del obroka, popoldne lahko nadomesti manj hranilen prigrizek, zvečer pa ustreza tistim, ki ga dobro prenašajo. Najprimernejši čas je tisti, pri katerem ga lahko uživate redno in brez prebavnega nelagodja.
Zjutraj je priročen, vendar sam pogosto ni celoten zajtrk
Kefir zjutraj ustreza ljudem, ki si želijo hiter in preprost obrok. Lahko ga dodate ovsenim kosmičem, nesladkanim žitnim kosmičem ali sadju. Za bolj nasiten zajtrk mu lahko primešate še nekaj oreščkov ali semen. Tako poleg beljakovin in kalcija zaužijete tudi prehranske vlaknine ter maščobe iz rastlinskih virov.
Sam kozarec kefirja marsikoga ne nasiti za dolgo. Če vas kmalu po njem znova premami hrana, to ne pomeni, da kefir ni primeren za vas, temveč da je bil zajtrk premajhen. Smiselno ga je obravnavati kot del obroka in ne kot živilo, ki mora samo zagotoviti vse potrebno do kosila.
Za malico je kefir lahko uporaben predvsem takrat, ko bi sicer izbrali sladko pecivo ali močno sladkan napitek. Manjšo plastenko je preprosto vzeti v službo, vendar mora do zaužitja ostati ustrezno ohlajena. Pri nakupu preverite seznam sestavin, saj izdelki z okusom lahko vsebujejo precej dodanega sladkorja.
PREBERI ŠE: Beljakovinski zajtrk: Ključ do tega, da pozno popoldne ne boste “ropali” hladilnika
Začnite z manjšo količino in spremljajte počutje
Če kefirja niste vajeni, ni treba takoj popiti velikega kozarca. Začnete lahko z manjšo količino ob obroku in opazujete odziv prebave. Napenjanje, krči ali driska so znak, da vam količina ali izdelek morda ne ustrezata.
Fermentacija spremeni del laktoze, vendar kefir ni nujno povsem brez nje. Ljudje z laktozno intoleranco ga zato prenašajo različno. Alergija na beljakovine kravjega mleka je nekaj drugega: običajni mlečni kefir zanjo ni primerna rešitev.
Zvečer ga lahko pijete, če vam ne povzroča nelagodja
Tudi večerni kefir je lahko del uravnotežene prehrane. Nekaterim ustreza kot lahka malica, drugim pa kisel okus ali večja količina tekočine tik pred spanjem povzročata nelagodje. Če imate refluks, pogosto napenjanje ali občutljiv želodec, ga poskusite zaužiti prej in v manjši količini.
Kefirja ni treba piti na prazen želodec, prav tako ga ni treba časovno ločevati od drugih živil. Izberite del dneva, ki se ujema z vašimi navadami. Redno uživanje raznolike prehrane je pomembnejše od iskanja domnevno popolne ure za en sam napitek.
