Vročina marsikomu pokvari dan, po 50. letu pa je lahko precej več kot le nadloga. Telo se z leti počasneje prilagaja visokim temperaturam, občutek žeje je lahko manj izrazit, pogostejše so kronične bolezni, svoje pa dodajo tudi zdravila za pritisk, srce, odvajanje vode ali sladkorno bolezen. Zato ni dovolj, da si rečemo, da bomo vroč dan že nekako prestali. Pri temperaturah nad 30 stopinj Celzija je pametno dan načrtovati drugače.
Največja napaka je podcenjevanje. Človek se zjutraj počuti dobro, nato opravi še nekaj dela na vrtu, gre v trgovino, malo posedi na soncu, premalo pije in šele popoldne opazi, da je utrujen, razdražljiv ali omotičen. Vročina se v telesu ne nabira vedno dramatično. Včasih pride tiho, skozi glavobol, težke noge, suh jezik, slabost ali nenavadno utrujenost.
Po 50. letu telo vročino prenaša drugače
Pri mlajših ljudeh telo hitreje uravnava temperaturo. Znojenje, širjenje žil in občutek žeje delujejo bolj odzivno. Po 50. letu se ta sistem pri mnogih nekoliko upočasni, še posebej pri ljudeh z višjim krvnim tlakom, boleznimi srca, težavami z ledvicami, sladkorno boleznijo ali prekomerno telesno težo.
Vročina dodatno obremeni srce, ker mora telo več krvi pošiljati proti koži, da se hladi. Če človek ob tem premalo pije, se kri zgosti, pritisk lahko niha, pojavijo se omotica, slabost ali občutek nemoči. Pri nekaterih se poslabša tudi dihanje, posebej ob sopari, ozonu ali slabšem zraku.
To ne pomeni, da mora človek po 50. letu ostati zaprt v hiši. Pomeni pa, da se vročih dni ne sme lotevati enako kot pri tridesetih.
Najpomembnejše pravilo: ne čakajte na žejo
Veliko ljudi pije šele takrat, ko začuti žejo. Poleti je to lahko prepozno. Bolje je piti po malem ves dan, najraje vodo, nesladkan čaj ali razredčene pijače brez veliko sladkorja. Pri močnem znojenju pomaga tudi juha ali mineralna voda, vendar morajo ljudje z boleznimi srca, ledvic ali omejitvijo soli upoštevati navodila zdravnika.
Alkohol v vročini ni dobra izbira. Telo dodatno dehidrira, poslabša presojo in poveča tveganje za omotico. Tudi zelo sladke pijače niso idealne, ker ne odžejajo tako dobro, pri sladkornih bolnikih pa lahko povzročijo dodatne težave.
Praktičen znak je barva urina. Če je zelo temen in ga je malo, telo verjetno potrebuje več tekočine. Previdnost je potrebna tudi pri ljudeh, ki jemljejo zdravila za odvajanje vode. Pri njih se ravnovesje tekočin hitreje poruši.
Dela ne načrtujte po uri, ampak po temperaturi
Vrtnarjenje, košnja, hoja po opravkih, nakupovanje in fizično delo naj bodo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Sredi dneva, zlasti med poznim dopoldnevom in popoldnevom, naj bo telo čim manj obremenjeno. To velja tudi za ljudi, ki pravijo, da so vročine vajeni.
Vroč dan ni pravi čas za dokazovanje vzdržljivosti. Če je treba nekaj nujno opraviti, naj bo delo kratko, v senci in z več odmori. Oblačila naj bodo lahka, svetla in zračna. Na glavi naj bo klobuk ali kapa, oči pa zaščitene s sončnimi očali. Krema z zaščitnim faktorjem ni namenjena le plaži, ampak tudi poti v trgovino, delu na vrtu in sprehodu.
Posebna previdnost velja pri betonu, asfaltu in parkiriščih. Tam je občutek vročine bistveno hujši kot v senci med drevesi. Telo se na takih površinah hitreje pregreje.
Dom naj bo zaprt takrat, ko zunaj pritiska vročina
Mnogi v vročih dneh naredijo napako, ker imajo okna odprta ves dan. Če je zunaj bolj vroče kot v stanovanju, s tem v notranjost spuščamo toploto. Boljša rešitev je zračenje zgodaj zjutraj in pozno zvečer, čez dan pa zaprta okna, spuščene rolete, zavese ali žaluzije na sončni strani.
Klima je lahko zelo koristna, vendar naj ne piha neposredno v telo. Razlika med zunanjo in notranjo temperaturo naj ne bo pretirana. Če klime ni, pomaga ventilator, vendar pri zelo vročem zraku ne dela čudežev. Takrat je bolj pomembno senčenje, manj kuhanja v najbolj vročem delu dneva, mlačen tuš, mokra krpa na tilniku in umik v najhladnejši prostor v domu.
Če je stanovanje pod streho in se ne ohladi niti ponoči, je pametno vsaj del dneva preživeti drugje: pri sorodnikih, v knjižnici, trgovskem centru, cerkvi, zdravstvenem domu ali drugem hladnejšem prostoru.
Hrana naj bo lažja, a ne preskromna
V vročini se apetit pogosto zmanjša. To je normalno, vendar ni dobro, da človek čez dan skoraj nič ne poje, nato pa zvečer poseže po težkem obroku. Boljša izbira so manjši obroki: juhe, solate, jogurt, skuta, ribe, jajca, zelenjava, sadje, krompir, riž ali lažje meso.
Previdnost je potrebna pri zelo slani, mastni in težki hrani, ker lahko dodatno obremeni telo. Po drugi strani pa samo sadje ves dan ni dovolj, posebej pri ljudeh, ki jemljejo zdravila ali imajo sladkorno bolezen. Telo potrebuje tudi nekaj beljakovin in soli, toda v pravi meri.
Hrana naj bo varno shranjena. Poleti se hitro pokvarijo mlečni izdelki, meso, ribe, jajčne jedi in pripravljene solate. Prebavne težave v vročini človeka še hitreje izčrpajo.
Znaki, ki jih ne smete prezreti
Vročinska izčrpanost se lahko pokaže z močnim znojenjem, slabostjo, glavobolom, omotico, hitrim utripom, mišičnimi krči, bledico ali izrazito utrujenostjo. Takrat se je treba takoj umakniti v senco ali hladen prostor, piti po požirkih, zrahljati oblačila in hladiti telo z mlačno vodo ali mokrimi obkladki.
Resnejši znak je zmedenost, nenavadno vedenje, visoka telesna temperatura, suha vroča koža, omedlevica, huda slabost ali motnje zavesti. To so lahko znaki vročinskega udara, ki je nujno stanje. V takem primeru ne čakamo, da bo minilo samo od sebe. Potrebna je takojšnja pomoč.
Posebej pozorni bodite pri ljudeh, ki živijo sami. Kratek telefonski klic zjutraj in zvečer lahko veliko pomeni. Vprašanje naj ne bo samo, ali je vse v redu, ampak tudi, ali so pili, jedli, šli ven, imajo v stanovanju pretoplo in ali se počutijo drugače kot običajno.
PREBERI ŠE: Prvi vroči dnevi lahko močno vplivajo na krvni tlak – posebej po 60. letu
Zdravila, pritisk in občutek moči
Ljudje po 50. letu pogosto jemljejo zdravila, zato vročina zahteva nekaj dodatne previdnosti. Zdravil ne spreminjajte sami, tudi če se vam zdi, da vam pritisk v vročini pade ali da se počutite drugače. V takem primeru je bolje poklicati osebnega zdravnika ali farmacevta in vprašati, kako ravnati.
Zdravila hranite po navodilih, ne v razgretem avtomobilu ali torbi na soncu. Pri merjenju pritiska bodite pozorni na večje spremembe, omotico ob vstajanju in nenavadno šibkost. To so signali, da telo vročino že težje prenaša.
Najboljša zaščita je pravočasna odločitev
Vročina je najnevarnejša takrat, ko jo jemljemo kot običajen poletni dan. Po 50. letu je pametno razmišljati vnaprej: kdaj bom šel ven, koliko bom pil, kje se bom ohladil, komu lahko javim, če se ne počutim dobro, in ali je moje stanovanje čez dan dovolj zaščiteno pred soncem.
Največ naredimo z majhnimi odločitvami. Zgodnejši sprehod, zaprte rolete, kozarec vode več, lažji obrok, počitek v senci in odpoved delu v največji vročini niso znak šibkosti. So znak pameti. Telo nam v vročih dneh običajno pošilja opozorila, vprašanje je le, ali jih pravočasno slišimo.
