Ob driski je najpomembnejše nadomestiti izgubljeno tekočino in soli, zato pijte pogosto, po majhnih požirkih, ter izberite preproste obroke, ki jih dobro prenašate. Voda, rehidracijska raztopina, bistra juha, riž, krompir, banana in prepečenec so običajno primerna izbira. Zdravniško pomoč pa potrebujete ob krvi v blatu, znakih izsušitve, visoki vročini, hudih bolečinah ali driski, ki pri odraslem traja dlje kot dva dni.
Akutna driska se pogosto pojavi zaradi virusne ali bakterijske okužbe, neustrezne hrane, spremembe prehrane ali kot neželeni učinek zdravila. Večina lažjih težav pri sicer zdravem odraslem mine v nekaj dneh. Največja neposredna nevarnost ni pomanjkanje hrane, temveč izguba vode in elektrolitov.
Najprej poskrbite za tekočino
Po vsakem tekočem odvajanju poskusite nadomestiti izgubljeno tekočino. Ni treba naenkrat popiti velikega kozarca, saj lahko to dodatno razdraži želodec. Boljša izbira so majhni požirki vsakih nekaj minut.
Pijete lahko:
- vodo,
- nesladkan ali blag zeliščni čaj,
- bistro juho,
- lekarniško oralno rehidracijsko raztopino,
- razredčen sadni sok, če ga dobro prenašate.
Pri pogosti driski, bruhanju, starejših ljudeh in osebah s kroničnimi boleznimi je oralna rehidracijska raztopina primernejša od same vode. V pravilnem razmerju vsebuje vodo, glukozo in elektrolite, zato pomaga nadomestiti tudi izgubljene soli. Prašek je treba zmešati natančno po navodilih na embalaži. Dodajanje manj vode od priporočene količine lahko pripravi preveč koncentriran napitek.
Če tekočino tudi izbruhate, počakajte približno pet minut in nato znova poskusite z majhnimi požirki.
Suha usta, izrazita žeja, temen urin, redkejše uriniranje, omotica in nenavadna utrujenost so lahko znaki izsušitve.
Kaj lahko jeste že prvi dan?
Ob driski ni treba stradati. Stroga dieta, sestavljena samo iz banan, riža, jabolčne čežane in prepečenca, večinoma ni potrebna. Jejte manjše obroke in se ravnajte po apetitu.
Za začetek so običajno primerni kuhan riž, krompir brez težkih dodatkov, testenine, ovsena kaša, prepečenec, krekerji, banana, jabolčna čežana ter kuhan korenček. Pozneje lahko dodate pusto kuhano meso, ribe, jajca ali lahko zelenjavno juho. Hrano jejte počasi in v manjših količinah.
Če vam določen obrok okrepi krče ali povzroči novo odvajanje, ga začasno izpustite. Po črevesni okužbi nekateri ljudje nekaj dni slabše prebavljajo laktozo, zato lahko mleko in večje količine mlečnih izdelkov težave okrepijo. To ne pomeni nujno trajne intolerance.
Čemu se je bolje začasno odpovedati?
Prebavila lahko dodatno obremenijo mastne, ocvrte in močno začinjene jedi. Previdni bodite tudi pri zelo sladkih pijačah, nerazredčenih sokovih in izdelkih s sladili, kot sta sorbitol in ksilitol. Ta lahko zadržujejo vodo v črevesju in stopnjujejo drisko.
Dokler se prebava ne umiri, izpustite:
- alkohol,
- kavo in energijske napitke,
- zelo sladke gazirane pijače,
- ocvrto ter mastno hrano,
- večje količine surove zelenjave,
- izdelke brez sladkorja, ki vsebujejo sladkorne alkohole.
Zdravila proti driski pri odraslih lahko za kratek čas ublažijo simptome, vendar niso primerna ob krvavem blatu ali vročini. Pri otrocih jih brez navodila zdravnika ne uporabljajte.
NE SPREGLEJTE: Sezonsko sadje je zdaj skoraj povsod, a ena napaka lahko obremeni prebavo
Kdaj driska zahteva zdravniško pomoč?
Zdravnika čim prej pokličite, če driska pri odraslem traja več kot dva dni, se stopnjuje ali se pojavi šest ali več tekočih odvajanj v enem dnevu. Pregled je potreben tudi ob visoki vročini, pogostem bruhanju, hudi bolečini v trebuhu ali danki, črnem blatu ter krvi ali gnoju v blatu.
Hitro ukrepanje je potrebno, če oseba ne more piti, skoraj ne urinira, je omotična, zmedena, nenavadno zaspana ali zelo oslabela. Starejši od 65 let, nosečnice, ljudje z oslabljenim imunskim sistemom, kronični bolniki in osebe, ki jemljejo antibiotike, naj se z zdravnikom posvetujejo prej.
Pri dojenčkih in majhnih otrocih lahko izsušitev nastopi hitreje. Driska pri otroku zato zahteva več previdnosti, posebno ob zavračanju tekočine, suhi plenici, zaspanosti, vročini ali krvi v blatu. Osnovni cilj domače oskrbe ostaja enak: tekočino nadomeščajte sproti, hrano vračajte postopoma in ne spreglejte znakov, da telo izgublja več, kot mu lahko povrnete.
