Kisla repa velja za eno najbolj zdravih tradicionalnih zimskih živil. Vsebuje malo kalorij, prehranske vlaknine in vitamin C, zaradi fermentacije pa lahko tudi koristne mlečnokislinske bakterije. Toda njeni učinki na zdravje so precej odvisni od tega, ali jo jemo surovo ali kuhano.
Novembra se kisla repa znova pogosteje znajde na slovenskih jedilnikih. Poleg značilnega okusa ima več prehranskih prednosti, vendar ji pogosto pripisujemo tudi koristi, ki niso povsem znanstveno dokazane.
Kaj se zgodi med kisanjem repe?
Med fermentacijo mlečnokislinske bakterije naravne sladkorje v repi pretvarjajo v mlečno kislino. Ta poskrbi za značilen kisel okus in pomaga pri ohranjanju živila.
Kisla repa vsebuje vlaknine, ki podpirajo normalno prebavo in prispevajo k zdravju črevesja. Ker ima nizko energijsko vrednost, je primerna tudi za ljudi, ki želijo zmanjšati kalorični vnos.
Vsebuje še nekaj vitamina C in mineralov, predvsem kalija. Njihova količina se lahko razlikuje glede na način priprave in shranjevanja.

Je surova kisla repa bolj zdrava kot kuhana?
Če želimo zaužiti žive mlečnokislinske bakterije, je nepasterizirana surova kisla repa boljša izbira.
Pri kuhanju se večina teh bakterij uniči, zmanjša pa se lahko tudi vsebnost vitamina C, ki je občutljiv na toploto.
Kuhana kisla repa kljub temu ostaja zdrava izbira. Še vedno vsebuje vlaknine in številna druga hranila. Prav tako ni vsaka surova fermentirana repa nujno probiotik z dokazanimi zdravstvenimi učinki.
Pri kisli repi je treba paziti predvsem na sol
Največja prehranska slabost kisle repe je lahko visoka vsebnost soli, ki se uporablja pri fermentaciji.
Ljudje s povišanim krvnim tlakom, boleznimi ledvic ali omejenim vnosom natrija naj zato preverijo deklaracijo izdelka in pazijo na velikost porcij.
Količino soli lahko nekoliko zmanjšamo z odcejanjem ali spiranjem repe, vendar s tem izgubimo tudi del značilnega okusa in nekaterih vodotopnih hranil.
Pri občutljivejših posameznikih lahko kisla repa povzroči napenjanje, predvsem če je niso vajeni uživati.
Za običajen obrok zadostuje približno 100 do 150 gramov kisle repe kot priloga. To ni strogo zdravstveno priporočilo, temveč praktična količina, ki jo lahko prilagodimo svoji prehrani.
Najbolj smiselno jo je vključevati v raznoliko prehrano, izmenično surovo in kuhano. Če jo pripravljamo s klobasami, ocvirki ali mastnim mesom, pa hranilno vrednost celotnega obroka precej bolj določajo dodatki kot sama repa.
