Jajca, krompir, riž, fižol in kruh so povsem običajna živila, vendar lahko napačno shranjevanje ali priprava pri nekaterih res poveča tveganje za težave. Pri drugih pa opozorila, ki krožijo po spletu, precej pretiravajo.
Jajca na primer po pogrevanju ne postanejo “strupena”, paradižnik v hladilniku ni nevaren, špinača pa se ob vsakem pogrevanju ne spremeni v škodljivo živilo. Bolj kot preproste prepovedi so pomembni temperatura, čas shranjevanja in pravilna priprava.
1. Jajca lahko pogrejete, če so bila pravilno shranjena
Trditev, da pogreta jajca postanejo strupena, ne drži. Kuhane jedi z jajci lahko ponovno pogrejemo, če smo jih po pripravi dovolj hitro ohladili in hranili v hladilniku. Pri pogrevanju mora biti hrana dobro segreta tudi v sredini.
Težava zato ni samo pogrevanje, ampak predvsem večurno puščanje pripravljene hrane na sobni temperaturi.
2. Zelen krompir je opozorilni znak
Pri krompirju je previdnost upravičena. Zelena barva sama po sebi ni strup, vendar pogosto kaže, da je bil krompir izpostavljen svetlobi.
Takrat lahko naraste tudi vsebnost naravnih glikoalkaloidov, med katerimi sta solanin in hakonin. Največ jih je lahko v zelenih predelih, olupku in kalčkih. Zelo zelen, močno nakaljen ali grenak krompir je zato bolje zavreči.
3. Pri špinači je večji problem slabo hlajenje kot samo pogrevanje
Tudi trditev, da špinače nikoli ne smemo ponovno pogrevati, je preveč poenostavljena.
Špinača naravno vsebuje nitrate. Težava je predvsem nepravilno shranjevanje kuhane listnate zelenjave, na primer večurno puščanje na sobni temperaturi, saj se takrat lahko poveča pretvorba nitratov v nitrite. Posebna previdnost velja pri majhnih otrocih.
Če kuhano špinačo hitro ohladimo, jo hranimo v hladilniku in pozneje temeljito pogrejemo, je položaj drugačen kot pri jedi, ki je več ur stala na pultu.
4. Pri rižu je čas po kuhanju zelo pomemben
Riž je eno od živil, pri katerih je treba biti res pozoren.
Spore bakterij lahko preživijo kuhanje. Če kuhan riž dolgo ostane na sobni temperaturi, se lahko bakterije razmnožijo in ustvarijo toksine, ki jih poznejše pogrevanje ne odstrani nujno.
Kuhan riž lahko hitro ohladimo, ga damo v hladilnik približno v eni uri in porabimo v 24 urah. Riža, ki je čez noč ostal na sobni temperaturi, ne bi smeli jesti.
5. Paradižnik v hladilniku ni nevaren
Pri paradižniku ne govorimo predvsem o varnosti, ampak o kakovosti.
Cel, zrel paradižnik lahko zaradi nizke temperature izgubi del značilne arome in spremeni teksturo. Za najboljši okus ga shranite pri sobni temperaturi.
Ko je paradižnik narezan, pa je zgodba drugačna. Takšen spada v hladilnik.
6. Brokolija ni treba kuhati do popolne mehkobe
Dolgotrajno kuhanje, zlasti v večji količini vode, lahko zmanjša delež nekaterih hranil in rastlinskih spojin.
Raziskave so pokazale, da se pri kuhanju brokolija v vodi izgubi več flavonoidov, medtem ko jih kuhanje na pari in kratka priprava v mikrovalovni pečici ohranita več.
Za brokoli je zato pogosto dovolj nekaj minut kuhanja na pari. Tako ostane rahlo čvrst in živo zelen.
7. Surov rdeči fižol je lahko problematičen
Pri fižolu je spletno opozorilo precej bližje resnici, predvsem pri rdečem ledvičastem fižolu.
Surov ali premalo kuhan fižol lahko vsebuje visoke količine lektina fitohemaglutinina. Že nekaj surovih zrn lahko povzroči slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu in drisko. Namakanje ter nato temeljito kuhanje v sveži vodi je pravi korak.
Konzerviran fižol je že toplotno obdelan, zato zanj to opozorilo ne velja na enak način.
8. Plesni s kruha ne odrežite in ne jejte preostanka
Pri kruhu je pravilo zelo preprosto. Če opazite plesen, zavrzite cel kos oziroma cel hlebec.
Vidni madež je lahko le del plesni. Njene nitaste strukture lahko prodrejo globlje v mehko živilo, kjer jih s prostim očesom ne opazimo. Pri nekaterih plesnih lahko nastajajo tudi mikotoksini.
Odrezati zelen ali bel madež zato ni enako kot odstraniti celotno težavo.
Najbolj uporabno pravilo pri vseh osmih živilih je precej preprosto: hrano hitro ohladite, hladna živila hranite hladna, kuhano hrano dobro segrejte in zavrzite vse, kar kaže jasne znake kvarjenja. Spletne prepovedi so pogosto dramatične, pravilno ravnanje s hrano pa je običajno precej manj zapleteno.
