Občasna uporaba nedominantne roke je preprost način za vajo spretnosti, natančnosti in usklajevanja gibov, ki jih s to roko običajno izvajamo slabše. Ne bo čudežno “prebudila druge polovice možganov” ali dokazano izboljšala spomina, lahko pa nas nauči nove motorične spretnosti in pokaže, kako močno se pri vsakdanjih opravilih zanašamo na eno stran telesa.
Smisel ima predvsem pri varnih nalogah, pri katerih napaka nima nevarnih posledic. Začnemo lahko s prestavljanjem manjših predmetov, uporabo računalniške miške, brisanjem mize ali risanjem preprostih oblik. Noži, vroče posode, električno orodje in vožnja niso primeren prostor za takšen poskus.
Nerodnost ni dokaz, da roka tega ne zmore
Dominantna roka ima za seboj leta ponavljanja. Z njo pišemo, odklepamo vrata, uporabljamo jedilni pribor in posegamo po predmetih, pogosto brez zavestnega načrtovanja. Nedominantna roka je pri istih opravilih počasnejša predvsem zato, ker določene spretnosti z njo niso tako dobro izurjene.
Raziskave potrjujejo, da se izvedba z vajo lahko izboljša. V manjši raziskavi odraslih, ki so 28 dni vadili pisanje z nedominantno roko, je pisava postala kakovostnejša, udeleženci pa so se pri nalogi počutili udobneje.
Raziskovalci so v preizkusu ugotovili tudi, da je deset dni ciljno usmerjenega prepisovanja izboljšalo čitljivost pisave z nedominantno roko. Izboljšanje hitrosti ni bilo statistično značilno, vaja s ploščo in zatiči pa ni prinesla enakega učinka.
To je pomembna podrobnost: napredujemo predvsem pri tistem, kar dejansko vadimo. Nekaj dni prestavljanja kovancev zato še ne pomeni, da bomo z drugo roko nenadoma lepo pisali ali zanesljivo opravljali vsa fina opravila.
Nekaj naučenega se lahko prenese tudi na drugo roko
Pri motoričnem učenju poznamo medročni prenos. Po vaji z eno roko se lahko del izboljšanja pokaže tudi pri roki, ki naloge ni vadila. Laboratorijske raziskave so takšen prenos zaznale pri zaporednem pritiskanju gumbov, uravnavanju sile in nekaterih drugih nalogah.
Učinek ni enak pri vseh spretnostih. Raziskava učenja metov je denimo pokazala, da je bil najprimernejši vrstni red vadbe odvisen od zahtev naloge. Začetek z nedominantno roko je koristil učenju natančnega košarkarskega meta, pri metu, pri katerem je bila pomembna moč, pa je bil uspešnejši začetek z dominantno roko.
Iz tega ni mogoče izdelati univerzalnega pravila, da je nedominantna roka vedno boljša učiteljica. Prenos učenja je odvisen od naloge, zahtevnosti, smeri prenosa in načina vadbe.
Kaj se dogaja v možganih in česa raziskave ne dokazujejo
Gibanje ene roke ni delo samo ene, povsem ločene polovice možganov. Pri načrtovanju, nadzoru in učenju gibov sodelujejo širša možganska omrežja.
Manjša raziskava s slikanjem z magnetno resonanco je po dveh tednih vadbe zaporedja z nedominantno roko zaznala spremembe v delovanju razporejenega motoričnega omrežja ter izboljšanje hitrosti in natančnosti izvajanja naloge.
Takšen rezultat podpira razlago, da se živčni sistem z vadbo prilagaja. Ne dokazuje pa priljubljenih trditev, da bomo zaradi umivanja zob z drugo roko postali ustvarjalnejši, izboljšali splošno inteligenco ali preprečili demenco. Za takšne obljube ni dovolj kakovostnih dokazov.
Najbolj pošten razlog za vajo je precej vsakdanji: z drugo roko postanemo nekoliko manj nerodni pri nalogi, ki smo jo vadili. Dodatna uporabnost se lahko pokaže, če je dominantna roka začasno zaposlena ali omejena.
Namerna vadba ni nadomestilo za rehabilitacijo po poškodbi ali možganski kapi. V teh primerih mora vaje prilagoditi zdravstveni strokovnjak.
Začnite z enostavnimi nalogami
Primerne so kratke, počasne in varne naloge:
- zlaganje nogavic ali brisanje mize,
- premikanje računalniške miške,
- prestavljanje kovancev ali igralnih figur,
- risanje krogov, ravnih črt in preprostih likov,
- mešanje hladne hrane v skledi,
- metanje in lovljenje mehke žogice z majhne razdalje,
- držanje telefona ali listanje knjige.
Pisanje celega dnevnika z drugo roko za začetek ni potrebno. Bolj smiselna je ena kratka poved, pri kateri spremljamo čitljivost in ne tekmujemo s hitrostjo.
Vajo prekinemo, če se pojavijo bolečina, mravljinčenje ali izrazito nelagodje. Nenadna šibkost oziroma slabši nadzor ene strani telesa nista razlog za trening, temveč možna znaka zdravstvene težave. Med znaki možganske kapi so tudi motnje gibanja ali občutljivosti ene strani telesa, pri katerih je potrebna takojšnja pomoč.
Preprost sedemdnevni preizkus
Na mizo položimo deset kovancev in prazno skodelico. Z vsako roko posebej jih enega za drugim prestavimo v skodelico ter zapišemo čas in število padlih kovancev. Nato sedem dni po dve ali tri minute isto nalogo izvajamo samo z nedominantno roko. Osmi dan meritev ponovimo pod enakimi pogoji.
To ni zdravstveni test in rezultatov ne primerjamo z drugimi ljudmi. Pokaže lahko le, ali smo pri konkretni nalogi postali hitrejši ali natančnejši.
Prav v tem je bistvo uporabe nedominantne roke: ne gre za skrivni trik za možgane, temveč za učenje spretnosti, ki je doslej skoraj nismo vadili.
