September pogosto spremeni tudi večerni ritem. Otroci imajo treninge in domače naloge, odrasli končujejo opravke pozneje, večerja pa se hitro premakne proti osmim ali devetim zvečer. Sama ura ni edina pomembna. Več pozornosti si zasluži predvsem to, koliko časa po večerji ostane do odhoda v posteljo.
Za večino zdravih ljudi ni ene univerzalne ure, do katere bi morali nujno večerjati. Če pa se po večjem obroku uležete skoraj takoj, se lahko pogosteje pojavijo občutek polnosti, zgaga ali vračanje želodčne vsebine proti požiralniku.
Pri ljudeh z refluksom priporočajo, da med zadnjim obrokom in ležanjem oziroma spanjem minejo vsaj tri ure.
Večerja ob 21. uri ni enaka za nekoga, ki zaspi ob 22. uri, in nekoga, ki zaspi ob polnoči
Prav zato vprašanje “Kdaj naj večerjam?” nima enega odgovora.
Če nekdo zaspi okoli polnoči, mu večerja ob osmih ali devetih lahko povsem ustreza. Drugače je pri človeku, ki gre v posteljo že ob desetih in si tik pred tem privošči velik obrok.
Položaj telesa je pri tem pomemben. V pokončnem položaju gravitacija pomaga, da vsebina želodca ostaja tam, kjer mora biti. Ležanje kmalu po jedi lahko pri občutljivih ljudeh olajša vračanje kisline proti požiralniku.
Težavo pogosto še povečajo obilni oziroma mastni obroki. Med živili, ki pri nekaterih sprožajo simptome refluksa, so tudi mastna hrana, čokolada, kava, alkohol, meta ter kisla in začinjena živila.
Poznejši obrok lahko vpliva tudi na nočni metabolizem
Raziskovalce ne zanima samo zgaga. Preučujejo tudi, ali se telo na enak obrok odzove drugače, če ga pojemo tik pred spanjem.
V naključni raziskavi so zdravi odrasli enkrat večerjali ob 18. uri, drugič pa ob 22. uri, pri čemer so šli spat ob 23. uri. Pozna večerja je povzročila višje vrednosti glukoze po obroku in spremenila nočno presnovo maščob. Avtorji so opozorili, da so bile razlike izrazitejše pri ljudeh, ki so bili navajeni hoditi spat prej.
Novejša manjša raziskava pri zdravih mladih ženskah je primerjala večerjo eno uro in pet ur pred običajnim spanjem. Poznejša večerja je bila povezana s krajšim skupnim spanjem in slabšo učinkovitostjo spanja. Ker je sodelovalo le 13 žensk, iz rezultatov ni mogoče narediti pravila za celotno populacijo, kažejo pa, da čas obroka ni povsem nepomemben.
Če morate večerjati pozno, naj bo razlika predvsem v količini
Pozna večerja ni razlog, da bi obrok preskočili ali odšli lačni v posteljo. Veliko bolj uporabno je prilagoditi velikost in sestavo obroka.
Pozen večer praviloma ni najboljši trenutek za zelo veliko porcijo, ki ji sledita sladica in takojšen odhod na kavč ali v posteljo. Manjši običajen obrok bo marsikomu povzročil manj občutka teže.
Po večerji lahko ostanete pokonci in opravite nekaj običajnih večernih opravil. Kratek miren sprehod je prav tako možnost, če vam ustreza, ni pa treba po večerji izvajati zahtevne vadbe.
Posebej pozorni bodite, če se ponoči pogosto zbujate zaradi zgage, kislega okusa v ustih ali neprijetnega pekočega občutka za prsnico. Takrat lahko poleg vrste hrane veliko pove že pogled na uro: koliko časa je pravzaprav minilo med zadnjim grižljajem in trenutkom, ko ste se ulegli?
Večerni urnik naj sledi tudi uri spanja
Namesto ene stroge ure za vse je zato bolj smiselno večerjo načrtovati glede na lasten dnevni ritem.
Človeku, ki spi ob 22.30, večerja ob 21.30 pušča zelo malo prostora. Pri nekom, ki običajno zaspi šele po polnoči, je položaj drugačen.
Septembra se zato splača spremljati ne samo, ali večerjate pozneje kot poleti, ampak predvsem, ali se je hkrati zmanjšal tudi presledek do spanja. Če se večerja pomika proti noči, čas odhoda v posteljo pa ostaja enak, lahko prav ta sprememba pojasni novo večerno polnost ali zgago.
