Poleti se lakota pogosto oglasi drugače. Želodec ni prazen, a tudi prave želje po težkem kosilu ni. V kuhinji je vroče, štedilnik dodatno segreje prostor, po krožniku golaža, ocvrtega mesa ali mastnih testenin pa človek najraje sede in ne vstane več. Prav zato poletno kuhanje ne bi smelo biti le vprašanje okusa, temveč tudi vprašanje počutja.
Najboljša poletna kosila niso tista, po katerih smo najbolj siti, ampak tista, po katerih se lahko normalno premikamo, delamo in zvečer mirno zaspimo. To ne pomeni, da moramo živeti od solate in lubenice. Telo tudi v vročini potrebuje beljakovine, nekaj ogljikovih hidratov, maščobe, minerale in tekočino. Razlika je predvsem v pripravi, količini in času obroka.
Poleti kuhajte krajše, lažje in bolj pametno
V vročih dneh se najbolje obnesejo jedi, ki ne potrebujejo dolgega kuhanja. Vsaka ura ob štedilniku pomeni več toplote v prostoru in pogosto tudi težji obrok na krožniku. Namesto jedi, ki dolgo vrejo, raje izberite hitro pripravljeno zelenjavno juho, rižoto z bučkami, ribo v ponvi, testeninsko solato, ajdovo kašo z zelenjavo ali krompirjevo solato z jajcem.
Dober poletni obrok ima običajno tri dele: nekaj svežega ali kuhanega zelenjavnega, nekaj beljakovin in manjši del priloge. Na primer: pečena riba, kuhan krompir in blitva. Ali piščanec, kumarična solata in malo riža. Ali skleda hladne testeninske solate s tuno, paradižnikom, papriko in jogurtovim prelivom.
Težava poleti pogosto ni v eni sami jedi, temveč v kombinaciji. Če na krožnik pridejo ocvrto meso, majonezna solata, bel kruh, sladica in še hladno pivo, bo želodec delal dolgo in težko. Če isto kosilo poenostavimo, je razlika velika.
Juhe niso samo za zimo
Juha je poleti zelo dobra izbira, če ni mastna in pretežka. Zelenjavna juha iz bučk, korenja, cvetače, graha ali paradižnika je lahko kosilo, posebej če ji dodamo kos kruha, malo stročnic, jajce ali žlico jogurta. Ni treba, da je vrela. Poleti je lahko juha mlačna, nekatere pa so odlične tudi hladne.
Kumarčna juha z jogurtom, hladna paradižnikova juha ali lahka zelenjavna mineštra so jedi, ki telesu prinesejo tekočino in hranila, ne da bi ga močno obremenile. Pri starejših ljudeh je to še posebej koristno, ker pogosto pijejo premalo, juha pa je preprost način, da del tekočine pride tudi s hrano.
Previdnost je potrebna pri zelo slanih juhah iz vrečke ali kocke. Te so lahko priročne, vendar pogosto vsebujejo veliko soli. Pri visokem krvnem tlaku, boleznih srca ali ledvic je bolje izbrati domačo, manj slano različico.
Ribe, jajca in piščanec so boljši kot težke pečenke
Beljakovine so poleti pomembne, čeprav se apetit zmanjša. Brez njih smo hitreje utrujeni, slabše siti in pogosteje posegamo po sladkih prigrizkih. A poletni vir beljakovin naj bo lažji.
Ribe so odlična izbira, ker so hitro pripravljene. Orada, brancin, oslič, sardele ali postrv potrebujejo malo oljčnega olja, limono, peteršilj in nekaj zelenjave. Jajca so prav tako uporabna, posebno v omleti z bučkami, paradižnikom ali špinačo. Piščanec ali puran sta dobra, če nista ocvrta in če ju ne utopimo v težki smetanovi omaki.
Za brezmesno kosilo so dobra izbira stročnice, vendar z nekaj občutka. Fižolova solata, lečina juha ali čičerika z zelenjavo so hranilne jedi, a lahko pri občutljivih povzročijo napihnjenost. Pomaga, če porcija ni prevelika, stročnice dobro speremo in jih kombiniramo s kuhanim krompirjem, rižem ali zelenjavo.
Hladne solate so odlične, če niso samo “nekaj zelenega”
Poletna solata je lahko odlično kosilo, vendar mora biti dovolj konkretna. Samo listi solate in paradižnik človeka redko nasitijo za več ur. Boljše so solate, ki imajo osnovo: kuhan krompir, testenine, riž, ajdovo kašo, proseno kašo ali stročji fižol. Temu dodamo zelenjavo, beljakovine in lahek preliv.
Dobra poletna izbira je krompirjeva solata s stročjim fižolom in jajcem. Ali testeninska solata s tuno in jogurtovim prelivom. Tudi riževa solata s piščancem, papriko in kumarami je primerna za kosilo, ki ga lahko pripravimo zjutraj in pojemo pozneje.
Pri majonezi bodite previdni. Poleti se jedi z jajci, majonezo, mlečnimi prelivi, ribami in mesom hitreje pokvarijo. Če solata nekaj ur stoji na toplem, ni več nedolžna. Hladilnik je pri takih jedeh obvezen, na pikniku pa naj bodo porcije manjše in dobro ohlajene.
Kaj skuhati, ko je res prevroče?
Ob najbolj vročih dneh je smiselno kuhati zjutraj ali zvečer. Takrat lahko pripravite več osnovnih sestavin za naslednji dan: skuhate krompir, riž, testenine, jajca ali zelenjavo. Naslednji dan iz tega nastane hitro kosilo brez dolgega stanja ob štedilniku.
Uporabne poletne jedi so: bučkina omleta, solata iz krompirja in stročjega fižola, hladna testeninska solata s tuno, paradižnikova juha, riba z blitvo, rižota z zelenjavo, piščančja solata, skuta s kumarami in kosom kruha, prosena kaša z zelenjavo ali popečene bučke z jogurtovo omako.
Večerja naj bo še lažja kot kosilo. Če zvečer pojemo težek obrok, se telo ponoči težje ohlaja, prebava pa lahko moti spanec. Boljša izbira so juha, jogurt s kosmiči, omleta, skuta, riba, solata z jajcem ali kos kruha z lahkim namazom in zelenjavo.
Poletni krožnik naj pusti občutek lahkotnosti
Poleti ni treba kuhati zapleteno. Dovolj je, da težke jedi zamenjamo z lažjimi, da ocvrto hrano prihranimo za redke priložnosti in da obroki niso preveliki. Hrana naj telesu pomaga, ne pa da mu naloži dodatno delo.
Najboljši znak dobrega poletnega kosila je preprost: po njem nismo zaspani, žejni in težki, ampak siti na miren način. V vročini je to pogosto več vredno kot najbolj bogat krožnik.
